»Sem, kar jem«

Če sintagma iz naslova velja, potem Slovenci zagotovo nismo ekološki jedci. Še manj pa ekološki pridelovalci, saj domača ekološka živila predstavljajo le 20-odstotni tržni delež, medtem ko moramo 80 odstotkov ekoloških živil uvažati.

 

Na ekološko kmetovanje v resnici sploh ne bi smeli gledati kot na dobičkonosno dejavnost, ker je to »trdo, pošteno delo, večinoma z rokami, ki zahteva vso predanost odgovornemu ravnanju z naravo, brez vnosa strupov v okolje« in tudi v dobrobit živali. Nekako tako bi lahko povzeli mnenje ene prvih pridelovalk ekološke hrane Nevenke Šmalčič, ki skupaj z možem Martinom kmetuje na štirih hektarih Ekološke kmetije Trebče na Kozjanskem. S poljedelstvom sta se začela ukvarjati leta 1998. Takrat še konvencionalno. »Razsvetljenje« sta doživela na izletu na ekološki kmetiji v Avstriji (z največjim, 15,5-odstotnim deležem ekoloških površin v EU), kjer sta se navdušila nad konceptom in se odločila, da ga uvedeta. Leta 2002 sta pridobila ekološki certifikat za svoje pridelke, leto zatem še za vinograd, pri katerem preusmeritveno obdobje traja najdlje, kar 36 mesecev. To velja tudi za sadovnjake oziroma trajne nasade, preusmeritveno obdobje za enoletne kulture pa je 24 mesecev.