Se Silicijevi dolini obeta nov boom?

Znano je po strmih ulicah, liberalnem odnosu in slavnem mostu Golden Gate. San Francisco je mesto, ki si je v svetu veljavo pridobilo po alternativni poti, predvsem zaradi bližine Silicijeve doline, ki slovi kot zibelka inovacij. Zakaj je ta tako uspešna? Zaradi napredne tehnologije? Prej zaradi neuspehov, pravijo strokovnjaki. »Zunanji opazovalci vidijo Silicijevo dolino kot uspešno, v resnici pa je pokopališče. Neuspeh je njena krepost. Vsak propadli produkt ali podjetnik je lekcija, shranjena v kolektivnem spominu. Ne stigmatiziramo neuspeha, občudujemo ga,« je na predavanju v okviru Stanfordovega programa Inovativnega novinarstva dejal Michael Malone, priznani novinar (pisal je za New York Times, San Jose Mercury News, Economist, Wall Street Journal, bil je urednik Forbes ASAP, op.a.), ki že od 80-ih dokumentira preoblikovanje Silicijeve doline.

 

Tehnološki trg ima vzpone in padce, kljub temu pa se nekaj ne spreminja: večina novih podjetij ne uspe. Ne glede na trg vedno obstaja nekaj podjetij, ki ne morejo zbrati dovolj denarja ali pridobiti strank, da bi zaslužila in poplačala vlagatelje.

 

 

Ugnezdena med gorovjem Santa Cruz in Goro Diablo, Silicijeva dolina sedi v središču tehnološkega sveta. Sodeč po pisanju časnika San Jose Mercury News je kar 150 tamkajšnjih podjetij lani zabeležilo najuspešnejše leto. Prodaja teh 150 podjetij je zrasla za 20,3 odstotka, dobiček pa za 78,6 odstotka. Ko je leta 2009 delo izgubilo 95.000 ljudi, je teh 150 podjetij ustvarilo 1,1 milijona delovnih mest po vsem svetu.

 

A Silicijeva dolina ni vedno le v vzponu. Julija je preselitev iz San Joseja najavilo podjetje Solexant, ki svojo proizvodnjo seli v Oregon. Globalstar Inc. se seli v Luisiano, eEye v Arizono, TriZetto Group v Kolorado. V prvi polovici leta se je 85 podjetij odločilo, da se odseli iz Kalifornije. Nekateri ameriški mediji so to razumeli kot naznanilo, da Silicijeva dolina umira. Se torej zibelki tehnologije zares pišejo črni časi?

 

Zgodovina je najboljša učiteljica. V zadnjih nekaj desetletjih se je Silicijeva dolina soočila s štirimi krizami. Vsakič, ko je na obzorju nova, se v medijih pojavijo ugibanja o smrti tega edinstvenega okolja. Marty Pichinson, ustanovitelj svetovalne družbe Sherwood Partners, ki je pogrebnik novih podjetij in hkrati svetovalec za podjetja, ki jim ne gre najbolje in potrebujejo pomoč, je dejal, da v tem trenutku res zapirajo nekatera zelena in biotehnološka podjetja, nove medije in podjetja s programsko opremo. A to ni razlog za skrb in tudi ni posledica krize, kot je mogoče prebirati v ameriškem tisku. Prej so za nastali položaj kriva vlaganja v veliko število podjetij, med katerimi nekatera uspejo, druga pa ne. »Silicijeva dolina zaradi tega ne trpi, saj je še vedno središče svetovne inovacije,« pojasnjuje Pichinson in dodaja, da so sicer v tem času, kar zadeva zapiranje podjetij, v enakih številkah kakor leta 2001 in 2002, a z eno razliko: »Zdaj imamo veliko več denarja kakor tedaj. Če pogledamo s stališča, da se denar podjetjem namenja za obdobje 10 let, po sedmih letih vidimo, ali vložek prinaša dobiček ali ne. Med 30 in 40 odstotkom podjetij uspe, druga propadejo. Če želimo več denarja, se moramo rešiti podjetij, ki nimajo prihodnosti. Si lahko kot otrok, ki ne želi nikoli zapreti nobenega podjetja? Ne. V luči tega posel cveti.«

 

Z njim se strinjata tudi Tim Bajarin, vodilni analitik tehnološke industrije in predsednik Creative Strategies, raziskovalnega podjetja, ki vsako leto pripravlja strateška raziskovalna poročila za okrog 60 podjetij, in Chris Gill, predsednik Silicon Valley Association of Startup Entrepreneurs (SVASE). Dolina cveti, ker ima »največ izjemno nadarjenih inženirjev na svetu. Še vedno ima na voljo ogromno tveganega kapitala. Postala je središče razvoja nizkonapetnostnih procesorjev, mobilne in brezžične tehnologije in socialnih spletnih strani. Poleg tega je tudi središče za razvoj biotehnologije in zelene energije«, pravi Bajarin, Gill pa dodaja, je gospodarstvo na lokalni ravni (v Silicijevi dolini, op.a.) v vzponu, predvsem v San Franciscu in Mountain Viewju, kjer rastejo cene najemnin poslovnih prostorov in kjer povečane brezposelnosti, ki pesti Kalifornijo, ni čutiti.