Se podjetnik rodi ali priuči?

Je podjetniška žilica prirojena ali pa morda na razvoj podjetniških sposobnosti bistveno vpliva družbeno okolje? Na to vprašanje v Harvard Business Review poskuša odgovoriti Dan Bricklin, izumitelj računalniških preglednic ter ustanovitelj in glavni vodja tehnološkega razvoja podjetja Trellix Corporation iz Concorda v ameriškem Massachusettsu. Bricklin svoj podjetniški duh delno pripisuje temu, da izhaja iz podjetniške družine, vendar pa se je tudi tu že kazal vpliv okolja, saj je bil Bricklin vajen, da je očetu že od malega pomagal v družinskem podjetju in ga poslušal, ko se je z drugimi družinskimi člani pogovarjal o raznih težavah in morebitnih rešitvah, s katerimi se je vsak dan srečeval v svojem poslu.

Poleg družine je na Bricklinovo podjetnost, morda malo nepričakovano, vplivala tudi njegova verska vzgoja, ki je imela bistven vpliv na njegove vrednote in načela. Ob branju judovskega teksta tore se mu je utrdilo prepričanje, da ljudje niso le pasivni opazovalci, temveč da so dejavni udeleženci v življenju in da so osebno odgovorni za gradnjo boljšega in pravičnejšega sveta. Naučil se je tudi razreševanja kompleksnih problemov. Vsaka beseda v besedilu ima namreč lahko več, včasih tudi različnih pomenov, ob njihovem razkrivanju pa je spoznaval različne načine razmišljanja in poglabljal svoje razumevanje besedila. Podoben prijem je uporabljal tudi kot podjetnik, ko je na določen problem pogledal iz različnih zornih kotov ter oblikoval in tehtal morebitne rešitve. S pomočjo verske vzgoje pa je razvil tudi druge, še bolj praktične sposobnosti. Ker je kot laik kljub tremi pogosto vodil obrede pred veliko množico ljudi, se je tako naučil javnega nastopanja pod pritiskom in vodenja ljudi, te lastnosti pa so mu koristile, ko je moral kot podjetnik voditi posle, sodelovati s podrejenimi, kolegi in poslovnimi partnerji, in prenašati pritisk zaradi časovnih rokov.

Medtem ko Dan Bricklin misli, da je podjetništvo tako prirojena lastnost kot tudi sposobnost, ki jo je mogoče razvijati in na katero ima okolje močan vpliv, pa vseeno poudarja, kako pomembno je, da podjetniki svojega dela ne opravljajo zaradi denarja ali slave, temveč predvsem zato, ker imajo svoje delo res radi. Tako tudi svetuje, naj podjetniki opravljajo samo tisto delo, za katerega so res nadarjeni in s katerim največ pripomorejo k uspešnosti podjetja. Vse preveč podjetnikov namreč precenjuje svoje sposobnosti in misli, da zmorejo in znajo vse, medtem ko podcenjujejo delo svojih podrejenih in drugih sodelavcev. Ko je Bricklin ob nastanku svojega podjetja moral opravljati skoraj vsa dela, od načrtovanja in proizvodnje izdelka do lepljenja znamk na pošiljke in razvažanja proizvodov, se je naučil ceniti pomen teh del in ljudi, ki jih opravljajo. Sam pa še vedno počne samo tisto, v čemer je res dober in kar ga res zanima, tako da je zdaj v svojem podjetju Trellix še vedno "samo" glavni vodja tehnološkega razvoja. Druge funkcije in dela je prepustil ljudem, ki so zanje boljše usposobljeni in ki jih opravljajo z veseljem.

Čeprav Bricklin svetuje, naj se za podjetništvo odločijo samo tisti, ki jih tako delo veseli in izpolnjuje, pa vseeno opozarja, naj se podjetniki ne poistovetijo s svojim podjetjem. Pri delu se bodo neizogibno srečevali s krizami in padci. Slab poslovni rezultat zato podjetniku ne sme pomeniti, da je tudi slab človek. Podjetniki tudi ne smejo zaradi dela zanemariti družine in pozabiti prijateljev, ki jim bodo stali ob strani, ko se bodo srečevali s težavami. Podporo in razumevanje družine in prijateljev potrebujejo tudi takrat, ko bodo zaradi uspeha podjetja morali žrtvovati čas in denar.

Nekateri ljudje se morda že rodijo s podjetniško žilico, okolje pa jih sodbuja ali zavira njihovo podjetnost. Bricklin pa poudarja, kako zelo pomembno je, da podjetniki svoje delo opravljajo z resničnim veseljem, saj le v tem primeru prednosti podjetništva prevladajo nad vsemi težavami in padci, ki jih podjetnik doživi v svoji karieri. Tudi Bricklin je z enim podjetjem pogorel, dvakrat so ga prevzeli drugi, v enem pa se je s poslovnim partnerjem zapletel v mučno tožbo, zaradi katere je skoraj moral v stečaj, prisiljen pa je bil odpustiti veliko svojih delavcev. Vendar pa je bil vedno zadovoljen v podjetništvu, saj je smisel podjetništva videl manj v služenju denarja in bolj v pridobivanju enkratnih izkušenj in možnosti vplivanja na druge.

- Za podjetništvo se odločite, samo če vas to res zanima in izpolnjuje. Kot podjetnik se boste neizogibno srečali tudi s krizami, porazi in padci, zato boste doživeti več težav kot zadovoljstva, če ste se za podjetništvo odločili samo zaradi denarja ali slave.
- Zanimajte se za različna področja. S pomočjo umetnosti, filozofije, preučevanja različnih religij in kultur spoznavajte nove načine mišljenja in reševanja problemov ter razvijajte sposobnosti, ki vam bodo pomagale tudi kot podjetniku.
- Ne precenjujte sebe in ne podcenjujte svojih sodelavcev. Če/ ko morete, se ukvarjajte samo s tistim, v čemer ste res dobri. Druge funkcije in posle zaupajte tistim, ki so zanje bolje usposobljeni.
- Vi niste svoje podjetje. Ne zanemarjajte svoje družine in ne pozabite na prijatelje, ki vam bodo stali ob strani, ko se boste neizogibno srečevali s kriznimi trenutki.

Kdaj začeti?

Bricklin tistim, ki se odločajo za podjetniško pot, svetuje, naj ne odlašajo z ustanovitvijo podjetja, vendar naj skrbno premislijo o prednostih in slabostih zgodnjega ustanavljanja podjetja. Če podjetniki podjetje ustanovijo zgodaj, potem imajo sicer res manj poslovnih in drugih izkušenj ter prihrankov za začetni kapital, vendar pa so verjetno bolj pripravljeni, da se žrtvujejo za uspeh podjetja. Zlasti mladi na začetku svoje kariere ponavadi še nimajo večjih družinskih obveznosti in so še nekaj časa pripravljeni živeti z omejenimi sredstvi za dobrobit podjetja. Pozneje imajo morda več denarja, a so tudi navajeni na določeno življenjsko raven in imajo družine, in so torej manj pripravljeni tvegati in žrtvovati se za podjetje. Vsak podjetnik pa se mora zavedati, da mora zelo skrbno ravnati z denarjem in imeti dovolj prihrankov ter si posle urediti tako, da lahko brez veliko težav začne z drugim poslom, če jim prejšnji propade, ali pa z varčevanjem dlje vodijo svoje podjetje v kriznih časih.

Pazljivo prisluhnite kupcem

Premislite, kako vse bi lahko kupci uporabljali vaše izdelke ali storitve, in kakšna bi bila njihova najbolj logična uporaba. Načrtovalci mobilnih telefonov so tako predvidevali, da bodo mali brezžični telefoni povzročili revolucijo v poslovanju, saj naj bi jih ljudje uporabljali za kupovanje delnic in preverjanje stanja na borzi, predvsem pa za kupovanje izdelkov in storitev. Izkazalo pa se je, da največji dohodek mobilnim operaterjem prinašajo storitve besedilnih sporočil, s katerimi starejši na primer naročajo hrano, otroci prosijo starše za prevoz, prijatelji se dogovarjajo za zabave, ali pa za še bolj običajne stvari kot dogovarjanje, kramljanje in opravljanje, komentiranje.