Se da živeti od hrane?

Cene hrane, predvsem žit, na svetovnih trgih nezadržno rastejo in vse pogosteje se sliši sintagma 'hrana postaja nova nafta'. Bo to spremenilo naš odnos do pridelave hrane? 

Lušten posel s paradižnikom  

Na plodnih prekmurskih ravnicah v vasi Renkovci sta Martin Žigo in Dejan Šumak odkrila svojo 'rdečo nafto' – paradižnik. »Pridelava domačega paradižnika je padala in večal se je uvoz paradižnika slabe kakovosti, s čimer kupci niso bili zadovoljni,« sta povedala, kaj ju je spodbudilo, da sta leta 2007 zagnala podjetje Paradajz. »V 40 tisoč m² velikem, z geotermalno energijo in soncem ogrevanem rastlinjaku letno pridelamo okrog dva tisoč ton paradižnika, kar je en kilogram paradižnika za vsakega Slovenca. Za primerjavo: pridelamo ga toliko kot vsi ostali slovenski pridelovalci paradižnika skupaj, kar nam daje vodilno vlogo v tem segmentu pridelave zelenjave. Investicijski stroški, vključujoč zagon pridelave, so bili okrog sedem milijonov evrov. Okrog 20 % denarja smo zagotovili lastniki sami, za okrog 40 % je bilo potrebno najeti bančni kredit, 40 % pa smo prejeli nepovratnih evropskih sredstev. Ker gre za zelo visoko naložbo, se bo ta povrnila nekje v obdobju od 8 do 10 let,« razkrijeta svoja pričakovanja.  

Po mnenju Martina in Dejana je recept za hitro osvojitev slovenskega trga poleg, seveda, kakovostnega paradižnika, polnega okusa, »ki dozori na rastlini in pod soncem ter za sabo nima dolgih transportnih poti,« zagotovo še »blagovna znamka LUŠT, ki jo je za nas razvila agencija Frontal iz Murske Sobote, ki skrbi tudi za celotno podobo znamke kot tudi za komuniciranje Lušta«. Na tujem trgu pa bodo komunicirali različico 'Lust' – poželenje. »Za tuje trge zaenkrat nimamo dovolj količin, saj je naš 'luštni' paradižnik tako priljubljen v Sloveniji, da ne pridelamo dovolj niti za domače potrebe.«