Sam med vsemi I.

Oblikovanje vizije vsebuje štiri prvine, ki so v podporo viziji, in vplivajo druga na drugo. Med temi je ena izmed teh prvin, sistem odnosov, veliko pomembnejša od drugih. A vendar si bomo najprej ogledali tri sekundarne prvine, ki podpirajo vizijo, da bi se lahko na koncu temeljiteje posvetili najpomemb-nejši prvini, sistemu odnosov.

Predstave

Predstave so kot prizma, skozi katero gledamo na svet. Vključujejo naše namene, naša razpoloženja, naša nagnjenja, skratka gre za naš model sveta ali naše dojemanje sveta. So fil-ter, skozi katerega gledamo svet, v dobrem in slabem. Tako kot vrednote tudi predstave niso nespremenljive. Nenehno jih prilaga-jamo glede na okolje, v katerem delujemo ali želimo delovati.
Predstave so temelji, na katerih se bo izoblikoval vizio-narski proces. Treba je seveda razumeti, da gre pri tem procesu predvsem za projiciranje predstav v prihodnost, za določanje predstav, h katerim bosta podjetnik in njegovo podjetje težila v prihodnosti. Težko pa si je zamisliti, kaj želimo postati, če se najprej ne zavedamo, kaj smo. Zato je eno prvih dejanj pri oblikovanju vizije opis prvin, na katerih temeljijo naše predstave, naš pogled na svet; podjetnik mora razumeti lastno zgodovino, vrednote in modele, ki izhajajo od družinskih prednikov, delovnih izkušenj, formalne in neformalne izobrazbe (branje, potovanja, kino itd.)...

Primer

Pri tem igrajo poglavitno vlogo podjetniški modeli, ki jim je bil izpostavljen vodja podjetja. Jean Coutu, montrealski farmacevt, je razvil mrežo lekarn, ki je v kanadski zgodovini ena največjih skupin trgovin na drobno, ki jih je razvil posameznik. Njegov ded po očetu je bil hotelir, njegov ded po materi pa trgovski potnik na živilskem področju. Njegov oče je bil zdravnik, on sam pa je študiral medicino in farmacijo. Pod vplivom družinskega okolja, ki je določalo njegov pogled na svet, je postal nekakšen trgujoči zdravnik oziroma trgovec na področju medicine, v svoji podjetniški viziji je torej združil dve tradiciji. Od tradicio-nalnega lekarnarja se popolnoma razlikuje po svoji enkratni viziji o tem, kaj je mogoče narediti iz lekarne.

Poleg izobrazbe in modelov, ki obdajajo podjetnika, na predstave močno vpliva še ena prvina. To je predstava o samem sebi in svoji vlogi, ki si jo podjetnik sam določi. Mlajši ko je, ko se odloči, kaj bo dosegel, več časa ima za razmišljanje o tem, kaj hoče postati, in več možnosti ima za oblikovanje predstav, ki ustrezajo vlogi, ki jo mora igrati, da bo dosegel, kar si je zamislil. Lahko rečemo, da se od določenega trenutka, ko se zave kdo je in kaj hoče doseči, kultivira na način, ki se mu zdi potreben, da bo dosegel vlogo, ki si jo je zamislil zase. To je še posebno verjetno v družinskih podjetjih, kjer se že dolgo ve vnaprej, kdo bo naslednik.

Toda nasledniki nimajo lahkega dela. Nadaljevali naj bi vizijo, okoliščine pa so lahko precej drugačne. Na primer, Jacques in Gerard Vaudaux sta nasledila družinsko urarsko podjetje. Dokler so se švicarske ure dobro prodajale, je bilo vse krasno. Ko pa so na trg prišli Japonci, so se mnoge stvari postavile na glavo.

Energija

Energija je čas, ki ga posvetimo poklicnim dejavnostim in tudi intenzivnost, s katero jih opravljamo. Predstave in vrednote vplivajo na našo pripravljenost na vlaganje energije. Energija vložena v podjetje se vrne večkratno. Izraža se v izboljšani viziji in v velikem učinku vodenja ljudi. Energija, ki jo pod-jetnik izžareva v druge ljudi (leadership) se povrne z energijo, ki jo drugi vlagajo v podjetje, tako da podjetnik na koncu požanje več energije, kot jo je sam vložil.

Energija, vložena v vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov, prinaša najrazličnejše dividende, kajti podjetnik, ki je dobro nameščen v sistemu odnosov, ima dostop do dotoka informacij, ki mu pogosto omogočajo prilagoditev njegovega delovanja.

Podjetniki, ki sem jih preučil za to raziskavo, so ljudje, ki namenjajo delu veliko časa. Kaže pa, da nekateri podjetniki, ki prav tako veliko delajo, ne uspevajo najbolje. To daje misli-ti, da ni neposredne povezave med številom delovnih ur in podjet-nikovim uspehom. Kljub temu sem med pogoji za uspeh podjetnika navedel energijo, ki zajema čas, namenjen poklicnim dejavnostim, pri čemer so pomembni število ur pa tudi intenzivnost in veselje do dela. Delu je treba posvetiti veliko časa, preden razumemo, za kaj gre, potrebna pa je tudi precejšnja mera intenzivnosti, da poleg razumevanja razvijemo tudi vizijo. Skratka, čeprav v delo vloženi čas ni pogoj za uspeh, pa uspeh ni mogoč, ne da bi v delo vložili veliko časa. V doseganje uspeha je potrebno vložiti še precej sestavin, in čas je samo ena izmed njih.

Vodilna vloga

Vodilna vloga je povezana z vizijo, kajti močno vpliva na raven, zahtevnost in obsežnost podjetnikovih načrtov. Vizija je torej odvisna od sposobnosti vodenja.

David Murray, na primer, je že pri 32 letih dobil priznanje "Podjetnik leta" na Škotskem. V pičlih osmih letih je zgradil podjetje, ki je prisotno v sedmih državah. Je trgovec z najrazličnejšimi železarskimi izdelki in je ponosen, da je "človek, ki zna rešiti probleme, ki jih drugi ne znajo rešiti". Je praktično ekskluzivni dobavitelj materiala za vrtalne stolpe. Kljub temu, da skrbi za svoj dvorec v Jerseyu, veliko počitniško vilo na francoskem jugu, kolekcijo italijanskih športnih avtomo-bilov, veliko kuhinjo v svojem hotelu v Edinburgu 80 odstotkov svojega časa nameni prodaji. Je zgled svojim ljudem.

Ravno ob takem primeru se lahko vprašamo, ali je potreba po vodenju drugih, po vodilni vlogi gnala Davida Murraya, da je oblikoval ustrezno vizijo, ali pa ga je vizija pripeljala do tega, da je postal vodja. Sam pravi, da je preprosto želel uspe-ti, zaradi česar je začel voditi druge in izoblikoval vizijo, kaj želi doseči. Zdaj pa je vizija, v kateri vidi Murray Internation-al na vseh celinah, tista, ki mu določa vlogo vodje.

Tu bi se lahko vprašali, iz česa je sestavljeno vodstvo; kaj je tisto, zaradi česar je nekdo priznan kot voditelj? K temu lahko pripomore več stvari. Videli smo že, da vodstvo izhaja iz postopnega procesa, ko vodja pridobiva posebne sposobnosti na danem področju. Opazil sem tudi, da k vodenju pripomore razvoj vizije: podjetnik, ki mu uspe razviti vizijo, je na dobri poti k vodenju.

Odnosi

Sistem odnosov je sestavina, ki se zdi najbolj odločilna za razlago razvoja vizije. Sistem odnosov, iz katerega izhaja pod-jetnik, njegov družinski sistem, ima močan vpliv na vizije, ki jih bo najprej začel razvijati. Odnosi, ki jih bo razvil, da bi lahko uresničeval sekundarne vizije, pogosto odločilno vplivajo na razvoj osrednje vizije. Stari rek "Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si" ne bi mogel biti primernejši za to priložnost. V vizionarski optiki bi ga lahko prilagodili takole: "Povej mi, s kom se nameravaš družiti in povem ti, kdo boš post-al".

Jean-Jacque Rousseau nam je človeka predstavil kot proizvod družbe. Zdi pa se, da to za podjetnike, ki sem jih preučeval, ne drži; na začetku so proizvodi sistema njihovih družinskih odno-sov, nato pa stkejo lastne zunanje in notranje odnose v podjetju, na način, da ljudje, ki jih vključijo v to mrežo odnosov, post-opoma postajajo družbeni proizvodi, ki jih podjetnik potrebuje za uresničevanje svoje vizije. Ker so sami sprejeli vlogo, ki so si jo določili, podjetniki enako pričakujejo tudi od svojih sodelav-cev. Ob uspešnih podjetnikih skoraj vedno najdemo eno ali dve brezpogojni sodelavki, ki sta na neki način poročeni s kulturo svojega gospodarja. Sta skrajno zvesti in energično pomagata pri uresničevanju njegovih ciljev in projektov. V resnici so vsi podjetniki, ki sem jih preučeval, priznali, da je sistem notran-jih odnosov, ki so ga razvili, ena izmed najpomembnejših sestavin temelja njihovega uspeha, veliko pomembnejša kot sistem zunanjih odnosov. Energija, ki jo podjetniki namenjajo notranjim odnosom, je torej prav tako ena izmed prvin, ki pojasnjujejo njihov uspeh.
In narobe: neka raziskava propadlega podjetnika je pokazala, da je odnosom v podjetju, planiranju kadrov, njihovemu izobraževanju posvečal zelo malo pozornosti.

Po knjigi Visions et relations Louisa Jacquesa Filiona pripravila Simona Pilko