Saj bi postal podjetnik, a ...

Eden ključnih problemov slovenskega gospodarstva ni umiranje podjetij, kot mislijo mnogi, ampak prepočasno rojevanje novih podjetij. Podjetništva se v Sloveniji loteva samo vsak petindvajseti prebivalec, kar Slovenijo uvršča po podjetniški dejavnosti med manj podjetne razvite države. Družba kot celota podjetništvu ni pretirano naklonjena. Do uspešnih posameznikov smo nezaupljivi. V raziskavi Svetovni podjetniški monitor 2003 (GEM 2003)je na primer 82 odstotkov vprašanih ljudi menilo, da bi bilo večini ljudi ljubše, če bi imeli podoben življenjski standard. Tudi anketa med obiskovalci spletnega iskalnika Mat'kurja, ki je potekala v zadnjih dneh minulega leta, je dala podobne rezultate. Podjetniški način življenja in razmišljanja pomenita vrednoto približno polovici vprašanih, pri čemer jih je tretjina prepričana, da podjetništvo sploh ni vrednota. 

Kakšen odnos do podjetništva pa imajo tisti, ki bodo gradili družbo v naslednjih desetletjih – torej mladi? Število srednjih šol, gimnazij in tudi visokošolskih ustanov, ki v svoje predmetnike vključujejo podjetniške vsebine, podobno kot v tujini tudi pri nas skokovito narašča. Izkušnje pedagogov so pri tem prav zanimive. Mladi sprva spoznavajo podjetništvo iz radovednosti, z boljšim poznavanjem pa se nad njim navdušijo. Nekateri podjetniški način življenja vidijo kot vrednoto.    

FAKULTETE: pomemben potencialni vir novih podjetnikov

Nemalo raziskovalcev, med prvimi pa Krueger (1993), je opazilo nadpovprečen delež nastajajočih podjetnikov med univerzitetnimi diplomiranci. Ti se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi pozitivnih prepričanj, ki so jih med študijem oblikovali o sposobnostih in željah, ki jih imajo za podjetništvo in samozaposlitev. Tudi pregled statističnih podatkov o podjetniških namenih po starostnih skupinah v Sloveniji pokaže, da je prav v skupini mladih od 25 do 34 let največ nastajajočih podjetnikov.  

Mladi so torej v času univerzitetnega dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja pomemben potencialni vir novih podjetnikov. Na fakultetah so v zadnjih desetih letih naredili velik korak naprej pri podjetniškem izobraževanju mladih. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so sistematično spodbujanje podjetništva vpeljali s predmetom Osnove podjetništva, ki je od začetka devetdesetih let temeljni predmet rednega dodiplomskega študija. S tem so bili med prvimi evropskimi fakultetami s ponujenimi podjetniškimi vsebinami.  

Poleg tega fakulteta spodbuja študentsko ustvarjalnost in podjetnost z vsebinami, ki niso del rednega izobraževalnega procesa: študenti lahko podjetniško delujejo v okviru dveh centrov – Centra za neprofitno podjetništvo (SIFE¹) in komercialno naravnanega Inštituta za študentsko podjetništvo in kreativnost (ŠPIK) – ter na zdaj že tradicionalni Študentski poslovni konferenci (ŠPK), kjer študenti prijavljajo poslovne primere in poslovne načrte, ki so jih pripravljali v okviru rednega izobraževalnega procesa, in z njimi tekmujejo. Nazadnje, vendar ne najmanj pomembno, tako na ljubljanski kot tudi na mariborski in primorski univerzi delujejo univerzitetni inkubatorji.  

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so tudi z anketo preverili raven podjetniške kulture med svojimi študenti in tudi v nekoliko širšem slovenskem kontekstu. Pokazalo se je, da študenti, ki so na zaključnih stopnjah izobraževalnega procesa na fakulteti, više vrednotijo podjetništvo; to lahko povežemo z več podjetniškimi vsebinami, ki so jih že prejeli. Prav tako se je pokazalo, da ne drži domneva, da mladi ne cenijo dela podjetnikov. Študenti so v anketi med 14 poklici kot najbolj spoštovan poklic izbrali zdravnika, sledi znanstvenik in na tretjem mestu je že podjetnik.  

Koliko študentov Ekonomske fakultete pa dejansko postane podjetnikov? Podjetnost, uresničena s takojšnjo ustanovitvijo podjetja, je značilna le za manjši del vprašanih študentov v zadnjem letniku šolanja. Večina študentov (47 %) ni prepričana, da bo sploh ustanovila svoje podjetje, 25 odstotkov jih ustanovitev podjetja pričakuje v srednjeročni perspektivi (v obdobju 5−10 let), 22 odstotkov v kratkoročnem obdobju do pet let. Trije odstotki vprašanih študentov že imajo svoje podjetje, dva odstotka pa menita, da ga ne bosta nikoli ustanovila. 

Empirična raziskava med študenti je vsekakor pokazala, da je zavedanje mladih o podjetništvu kot načinu življenja in predvsem možni poklicni izbiri možno učinkovito spodbujati skozi visokošolske izobraževalne programe.  

Študentje VPŠ-a med najpodjetnejšimi 

Pričakovati bi bilo, da imajo največ podjetniških ambicij študentje Visoke šole za podjetništvo iz Pirana. Ta šola je prva ponudila zaokrožen študij podjetništva pri nas. Program so priredili po znani ameriški šoli podjetništva Babson College in temelji na praktičnem delu in neposrednem spoznavanju uspešnih podjetnikov.  

Večina izrednih študentov na tej šoli ob študiju že vodi svoje podjetje. Pri rednih študentih je takih, ki med študijem ustanovijo podjetje, 7 odstotkov. Takoj po zaključku študija ustanovi podjetje še 13 odstotkov rednih študentov. »O ustanovitvi podjetja sicer razmišlja tretjina rednih študentov, vendar si želijo po zaključenem študiju pridobiti še delovne izkušnje v drugih podjetjih,« pojasnjuje

Renata Bolha, predsednica Alumni kluba VŠP.  Renata Bolha sicer opaža, da je spoznavanje podjetniškega načina življenja in razmišljanja postalo dokaj močan trend med mladimi pri nas. Sistem izobraževanja že od osnovne šole naprej spodbuja otroke k večji ustvarjalnosti, seznanja jih s podjetništvom, njegovim pomenom, vrednotami, jih spodbuja k porajanju idej in preverjanju priložnosti. Že v osnovnih šolah imajo podjetniške krožke, v katere se vključuje vse več šol, mentorjev in učencev. Prav tako imajo svoja tekmovanja na srednjih šolah, kjer postaja podjetništvo predmet izbirnih vsebin. Enako uvajajo podjetništvo v študijske programe na visokih šolah in fakultetah.  

»Trendi so vsekakor pozitivni. Zdi se, da je podjetništvo med mladimi v porastu, saj mladi hrepenijo po samostojnosti in lastnih virih zaslužka. Hkrati s tem pa jim podjetništvo omogoča samozaposlitev,« pravi Renata Bolha.   

SREDNJE ŠOLE: dijaki so navdušeni nad podjetništvom 

Ko primerjamo podjetnost med mladimi iz različnih držav, ne smemo pozabiti, da ponekod že desetletja načrtno širijo idejo podjetništva med mladimi. Organizacija Junior Achievement International je na primer že na začetku 20. stoletja začela izobraževati mlade Američane v podjetniškem duhu. Po njihovem programu začnejo že pet let stare otroke učiti upravljanja z družinskimi financami, nadaljujejo s spoznavanjem podjetništva v domačem kraju in jih čez leta pripeljejo do ustanovitve lastnega podjetja. Programi Junior Achievement so se razširili že v 112 držav in vsako leto jih obišče šest in pol milijonov slušateljev. Slovenija se je temu gibanju pridružila lani spomladi, in to med zadnjimi v Evropi.  

Marca so med dijaki začeli izvajati pilotni program Junior Achievement – Moje podjetje. Gre za enega najstarejših programov te organizacije, ki dijake popelje skozi ustanavljanje in vodenje podjetja do zaključka poslovnega leta ali likvidacije. Direktorica zavoda Junior Achievement - Young Enterprise Marjana Plukavec pravi, da je program izrazito praktično naravnan. Tuje gradivo so za slovenski prostor prilagodili profesorji, ki upravljajo svoja podjetja. Tudi predavatelji so podjetniki oziroma ljudje iz podjetij. Če bi zakonodaja omogočala, bi dijaki ustanavljali resnična podjetja, tako pa upravljajo virtualna podjetja ali ustanovijo društvo. 

K izobraževanju je doslej pristopilo 17 srednjih šol, kar je desetina vseh. V spomladanskem programu je sodelovalo 341 dijakov, v jesenskem delu že 457 dijakov. »Zanimanje za izvajanje programa je izredno veliko. Učitelji ugotavljajo, da so dijaki zelo motivirani za sodelovanje in to kažejo tudi naše ankete. Dijaki so navdušeni,« trdi Marjana Plukavec.    

Mladi začenjajo ceniti podjetništvo 

Po njenem opažanju so slovenski dijaki izjemno podjetni in imajo neomejeno zakladnico poslovnih idej. V zelo kratkem času se znajo odlično organizirati in razdeliti vloge v »podjetju«. Učitelji opažajo zanimiv osebnostni razvoj dijakov; nekateri sicer neopazni dijaki, začnejo izstopati in si ustvarijo izrazitejšo vlogo v razredu. Mnogi nenadoma začenjajo razmišljati o drugačni prihodnosti; po obiskih podjetij se jim poveča zanimanje za vpis na tehniške fakultete.

Marjana Plukavec si sicer še ne upa trditi, da je podjetništvo za mlade že postalo vrednota. Na Zahodu tretjina dijakov, ki sodelujejo v programih Junior Achievement, pozneje ustanovi podjetje. Pri nas je takšne načrte izrazilo le nekaj odstotkov dijakov. Vendar pa začenjajo tisti, ki sodelujejo v njihovih podjetniških delavnicah, o podjetništvu razmišljati. In to je že veliko. »Če na začetku o podjetništvu nimajo prave predstave, imajo po koncu izobraževanja pozitiven odnos do podjetništva. Tudi tisti, ki doživljajo podjetništvo kot garanje in ne sanjajo o svojem podjetju,« pravi Marjana Plukavec.   

OSNOVNE ŠOLE: ukinitev ali razcvet podjetniških krožkov? 

Vsa opažanja torej nakazujejo, da se mladi tem bolj zanimajo za podjetništvo, čim bolje ga poznajo. In več kot se jih navduši, več jih bo verjetno nekoč imelo svoje podjetje. Potemtakem bi bilo treba s podjetništvom seznanjati mlade že v najzgodnejših letih.  

Podjetje SUN iz Gornje Radgone že vrsto let izvaja podjetniške krožke za osnovnošolce in ima pri tem odlične izkušnje. Osnove so pred desetimi leti pripravili po programu Enterprise Universe Durham. Prva skupina učencev je leta 1994 v osnovni šoli Gornja Radgona pripravila poslovni načrt za dražbo umetniških del in jo tudi izpeljala. Letos, ko so krožki slabše obiskani, sodeluje v njih 500 učencev iz 40 osnovnih šol. Za primerjavo: v šolskem letu 2002/03 je v krožkih sodelovalo 1592 učencev. 

Podjetniške krožke obiskujejo učenci zaključnih razredov osnovnih šol, v manjših osnovnih šolah tudi učenci 6. razredov. Učenci s pomočjo usposobljenega mentorja spoznavajo osnove podjetništva in pridobljeno znanje poskušajo vnesti v obdelavo izbrane poslovne ideje. Te so v zadnjih letih prav izvirne, uresničljive in namenjene ustvarjanju dobička. V zadnjih letih smo priča vse več izpeljanim projektom in očitno je, da je to eden pomembnejših motivov, ki vzdržuje veliko priljubljenost programa med učenci.

Vodja projekta Nataša Lorber našteva vrsto pozitivnih učinkov podjetniških krožkov:  

-       razvijanje podjetniške kulture med mladimi,
-       spoznavanje skupinskega dela in vloge posameznika pri projektu,
-       spoznavanje nekaterih podjetniških pojmov,
-       izdelava prvega »mini« poslovnega načrta,
-       dvig samozavesti posameznika,
-       priprava na prve predstavitve poslovnih idej,
-              prve izvedbe podjetniških projektov ... 

Kot v posmeh rezultatom podjetniških krožkov pa se v zakulisju uspešnega projekta kot jara kača skoraj vsa leta vleče ista težava. »Največji problem je neurejeno financiranje projekta, zato partnerjem za vloženo delo ne moremo zagotoviti plačila, podjetje pa tega tveganja ne more prevzeti,« trdi Nataša Lorber. Zaradi tega je negotova usoda tudi že pred leti pripravljenih dodatnih programov, kot so podjetniški krožek za najnižje razrede osnovnih šol, podjetniški krožek na daljavo in turistično-podjetniški krožek. 

Ker so v podjetju SUN prepričani, da je prav med mladimi treba začeti razvijati podjetnost in mlade seznanjati s podjetništvom, kljub težavam vztrajajo pri omejenem številu krožkov. Vprašanje financiranja se trudijo dolgoročno urediti. »Uradu za šolstvo smo konec lanskega leta ponovno posredovali zadnjo različico učnega načrta za izbirni predmet podjetništvo za mlade. Kdaj se bodo lahko prvi interesenti odločili za to izbiro med množico ponujenih predmetov, še ni znano. Upamo lahko le, da bo to kmalu, morda že v naslednjem šolskem letu,« je kljub vsemu optimistična Nataša Lorber. 


 Opomba:(¹) SIFE: mednarodno gibanje Students in Free Enterprise (www.sife.org) 

Viri:
Krueger, N. (1993). The Impact of Prior Entrepreneurial Exposure on Perceptions of New Venture Feasibility and Desirability. Entrepreneurship, Theory and Practice. 18: 5-19.
Rebernik, M., Tominc, P.,
Glas, M., Rantaša, K. (2004).
Spodbujati in ohranjati razvojne ambicije. Global Entrepreneurship Monitor Slovenija 2003. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor. 

Podjetništvo postaja vrednota 

Zlatko Erlih, direktor podjetja Sun, ki organizira podjetniške krožke v osnovnih šolah: »Menim, da pridobi mladina, ki je bila vključena v podjetniške krožke, pozitivno mnenje in odnos do podjetništva in podjetnosti. Ker je bilo v proces doslej vključenih 6 do 7 tisoč mladih, in če temu dodamo še druge oblike podjetniškega in usposabljanja mladih, bi si upal tvegati napoved, da podjetništvo med zainteresirano mladino (bolje rečeno, med tisto, ki smo ji dali informacije in priložnost, da se vključuje v takšne programe) počasi postaja pozitivna vrednota.«

Podjetni, a še premalo  

Marjana Plukavec, Junior Achievement – Young Enterprise: »Na Zahodu tretjina dijakov, ki sodelujejo v programih Junior Achievement, pozneje ustanovi podjetje. Pri nas je takšne načrte izrazilo le nekaj odstotkov dijakov. Vendar pa začenjajo tisti, ki sodelujejo v naših podjetniških delavnicah, o podjetništvu razmišljati. In to je že veliko.«

---

Diplomanti širijo idejo podjetništva 

Na Visoki šoli za podjetništvo iz Pirana si prizadevajo s pomočjo svojih študentov in diplomantov razširiti podjetniški duh po celotni družbi. To poslanstvo opravlja Alumni klub, ki so ga ustanovili lani aprila ob dnevu šola in deluje po vzoru podobnih klubov iz tujine, ki imajo že stoletno tradicijo. »Poslanstvo Alumni klubov je preprosto: skrbijo za ohranjanje stikov med nekdanjimi študenti in za organizacijo dogodkov, ki generacije povezujejo tako v poslovnem kot v strokovnem, znanstvenem in osebnem pomenu,« pojasnjuje predsednica Alumni kluba VŠP Renata Bolha. Ključni povezovalni člen je pri tem skupna vrednota, za katero so se potegovali že kot študenti. Študentom VŠP-a je skupna močna želja po uspehu. 

Alumni klub VŠP-a ima trenutno 40 članov. Klub svojim diplomantom pomaga pri osebnem in strokovnem razvoju, promovira dosežke svojih članov in šole ter promovira podjetništvo v okolju. 

---

Česa se mladi bojijo   

Mladi občutijo kot negotovost, ki bi jih omejevala na podjetniški poti, predvsem spreminjajočo se zakonodajo, visoke dajatve, obiske inšpektorjev in nesposobnosti plačevanja visokih davkov in prispevkov, prihod nepredvidljive konkurence ter težave pri pridobivanju usposobljenih delavcev. Iz tega izhaja, da največji delež mladih pričakuje, da se bo po končanem izobraževanju zaposlil v srednje velikem podjetju oziroma v državni upravi. Le malo jih pričakuje samozaposlitev z ustanovitvijo lastnega podjetja oziroma zaposlitev v družinskem podjetju.

---