S tenisom proti stresu

Tenis je v Sloveniji vrsto let veljal za šport izbrancev. Tudi zato, ker je bila teniška oprema draga, pa tudi igrišč je primanjkovalo. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je prišlo do buma. Igrišča so rasla kot gobe po dežju in število tistih z loparjem v roki prav tako. Buma je konec, a desettisoči, zaljubljeni v igro, so ostali. Dandanes je tenis dostopen širšim ljudskim množicam, predvsem po zaslugi številnih primernih objektov v Sloveniji. Resda nas je komaj dva milijona, a ljubitelji teniške igre (v Sloveniji jih je kar 12 odstotkov celotnega prebivalstva) imajo na voljo 2500 zunanjih in 150 pokritih igrišč. Žal množičnost še ne pomeni tudi kakovosti na profesionalni ravni. Predvsem moški tenis v svetovnem merilu ne pomeni veliko, zato pa so precej uspešnejša dekleta, saj so kar tri med najboljšimi stotimi na svetu.

Tenis je spet uvrščen v družino športov olimpijskih iger. Njegovi začetki v Sloveniji segajo v leto 1897, ko je naš pisatelj Ivan Tavčar na Visokem pri Škofji Loki zgradil teniško igrišče (tako je poudaril svojo kozmopolitansko odprtost in privrženost vzorom liberalnega kapitalizma, Nemcem pa je dokazal, da imamo tudi Slovenci nekaj pod palcem in ne zaostajamo za novotarijami). Po nekaterih virih naj bi tenis igrali celo že prej, a je uradni datum začetka tenisa pri nas prav zgoraj zapisano leto. Omeniti velja tudi leto 1899, ko so v Celju ustanovili prvi teniški klub, novi pa so nato zrasli še na Ptuju, v Mariboru in Ljubljani ter nato po vsej Sloveniji. Teniška zveza je bila ustanovljena leta 1948, kot del jugoslovanske, zato je bila brez lastnih programov in identifikacije. Po osamosvojitvi pa je postala dejavna pri razvoju igre tudi na mednarodni ravni.

Komu je tenis namenjen

Teniška igra je namenjena tako rekoč vsem, mladim in starim, moškim in ženskam, igral naj bi se »med sedmim in 77. letom starosti«. A v naši deželici je kar nekaj ljudi, ki se za rumeno žogico podijo, pa čeprav imajo na grbi že osem križev. Največkrat so igralci tenisa samouki, seveda pa lahko igranje poteka tudi pod budnim očesom trenerja. Tako je napredovanje hitrejše, pa tudi ni bojazni, da bi se naučili napačnih osnov same igre. Za marsikoga je teniška igra zanimiva tudi zato, ker nasprotnika loči mreža, s čimer je manjša možnost poškodbe. Kljub vsemu pa je ustrezna pripravljenost (beri: ogrevanje) pred prvim udarcem velikega pomena. Posebno pozornost moramo nameniti segrevanju kolen, stegenskih mišic in seveda ramenskega dela. Prav poškodbe ramen so zaradi neustreznega ogrevanja in takojšnje igre na polno pri rekreativcih precej pogoste.

Prostor

Prostorov za vadbo je veliko, še zlasti v pomladansko-poletnih mesecih, ki omogočajo igro na prostem. Redko se zgodi, da igrišče ne bi bilo na voljo. Dejstvo je namreč, da v zadnjem času postaje vse bolj priljubljen golf. Prav zato dandanes prav vsak igralec tenisa lahko najde sebi ustrezno igrišče, kjer lahko igra nemoteno in si organizira primerno vadbo. Pozimi pa je seveda pravih zidanih dvoran (ki ogromno stanejo) za vse tenisa željne ljudi premalo. Marsikje sicer ponudbo dopolnjujejo z baloni, a na splošno igralci raje igrajo tenis v boljših in bolj urejenih dvoranah.

Oprema

Časi, ko smo govorili, da je tenis drag šport, so mimo. Za igro namreč potrebujemo le lopar z ustrezno napetimi strunami, žogice, hlačke, majico in copate. Strošek ne presega sto tolarskih tisočakov. Smiselno je, če opremo kupujemo po nasvetu teniškega trenerja, ki bo znal svetovati pravo razmerje med teniškim znanjem in potrebno opremo. Še posebej pozorni moramo biti ob nakupu ustreznih teniških copat. Če igramo na različnih podlagah, enkrat na mehkejšem pesku, spet drugič na betonski podlagi, je smiseln nakup dveh parov copat. Podobno previdni moramo biti tudi pri nakupu loparja, ki ga moramo pred nakupom nujno preizkusiti.

Drugi stroški

Drugi stroški zadevajo predvsem najemnino igrišča, kar je lahko urejeno tudi prek igralnine ali članarine v društvu. Možna je seveda tudi udeležba na teniških tečajih ali pa posamičen najem trenerja za lastno vadbo. Povprečna ura trenerja je 2500 tolarjev. Zaradi množične ponudbe je ura igranja poleti čedalje nižja, pozimi pa precej višja (prek 2000 tolarjev) – za množičnost športa kar previsoka.

Učinki vadbe na podjetnika

Učinki vadbe so pri tenisu podobni kot pri številnih drugih športnih zvrsteh. Dejstvo je namreč, da ima telesna dejavnost pri poslovnem življenju podjetnika precejšnjo vlogo in tenis se zdi kar pravšnji način športnega preživljanja prostega časa. Igranje tenisa je seveda pomembno za ohranitev dobrega počutja in celotnega zdravja, kot tudi dobre fizične in psihične pripravljenosti, ker sprošča, pa tudi pomaga proti stresu. Zanimivo je, da pri igranju razgibavamo telo v celoti – resda imamo lopar v roki, a je skorajda pomembnejša še koordinacija v nogah.

Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo

Za ljudi, ki so neprestano na delovnih mestih, se dan ponavadi končuje šele v večernih urah. Določeni klubi prav zato v večernih terminih organizirajo tečaje, veliko igrišč pa je tudi osvetljenih. Drugače kot pri nekaterih športnih panogah pa si je teniško rekreacijo moč privoščiti tudi čez dan. Na primer med odmorom za čas kosila. Petinštirideset minut tenisa namreč deluje kot odlična sprostitev med delovnim časom. Da pa bi bili učinki karseda pozitivni, svetujejo igranje dva do trikrat tedensko.

Motivacijski vidik

Motivacijski vidik igranja tenisa se kaže v povečevanju tekmovalnosti, predvsem v smislu tekmovanja s samim seboj. Se pravi lastnega napredovanja in tudi učenja tenisa. Za teniško igro namreč velja: znova in znova se je učiš, a nikoli do konca naučiš. Ob igranju pa se seveda lahko vzpostavijo tudi posebni odnosi s poslovnim partnerjem, ki lahko delujejo pozitivno pri sklepanju poslov ali vzpostavljanju poslovnih stikov.

P.S.: Skrivnosti tenisa smo odkrivali s pomočjo Andreja Jerasa, trenerja slovenske moške teniške reprezentance.