S podjetjem na svetovni trg

Avtor: Vlado Kadunec, Nives Pahor | Objava: 09.03.2009

Mala podjetja ustvarijo z izvozom približno 12 odstotkov svojih prihodkov. Za učinkovitejši prodor na tuje trge bi morala poskrbeti najprej pri sebi, a velik dolžnik je tudi država.

Andrej Poglajen: »Predlagamo, da se vsakemu podjetju za odpiranje posameznega novega trga zagotovi finančna podpora, ki bo nepretrgano tekla vsaj tri leta in bi bila v prvem letu najvišja, nato pa bi se zmanjševala.«

Kot kaže raziskava Slovenski podjetniški observatorij, so slovenska mala podjetja razmeroma malo vpeta v mednarodne posle. Medtem ko velika podjetja ustvarijo na tujih trgih tretjino prihodkov, srednja skoraj četrtino, mala pa 12 odstotkov. Seveda ne smemo pozabiti, da obstaja še množica malih podjetij, ki svojih izdelkov ne izvažajo neposredno, pač pa prek velikih podjetij, katerih dobavitelj so.

Podjetniki na splošno uporabljajo preprostejše oblike internacionalizacije; prevladujeta izvoz in uvoz, bistveno redkeje pa se odločajo za zahtevnejše oblike, kot so neposredne naložbe v tujini ali franšizing. Največji del malih in srednjih podjetij prodaja svoje izdelke v eni do treh državah, navadno so to sosednje, dodatno pa še Nemčija in bivše jugoslovanske republike.

Zakaj se za internacionalizacijo ne odloča več podjetij? Zanimivo je, da po mnenju strokovnjakov glavne ovire za večjo internacionalizacijo niso povezane s podporo države, ampak predvsem s podjetniki samimi. Največje ovire so tako pomanjkanje izkušenj v mednarodni trgovini, prenizke ambicije in nizka tehnološka opremljenost podjetij.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.