S hitro pošto ni hitrega zaslužka

Samo štiri največje svetovne družbe za prenos hitre pošte, UPS, FedEx, DHL in TNT Express, na leto prepeljejo prek 8 milijard pošiljk. Največja med njimi je UPS, ki na leto prepelje približno tri in pol milijard pošiljk. Navedene štiri družbe zaposlujejo 800 tisoč delavcev in razpolagajo z ogromnim številom prevoznih sredstev; imajo 250 tisoč cestnih vozil in prek tisoč letal. Pri takih zmogljivostih so tudi zaslužki gigantski. UPS je imel leta 2003 za 33,5 milijarde dolarjev prihodkov, vse štiri največje družbe skupaj pa 75 milijard dolarjev.

 

Iz zgornjih številk se da sklepati, da je paketna distribucija ogromen posel. Toda ali je tako tudi pri nas? Podatki kažejo, da posel sicer je velik, ni pa dobičkonosen. Po nekaterih navedbah se v Sloveniji ukvarja s paketno distribucijo in hitrimi pošiljkami okoli dvajset podjetij, ki imajo prek dve milijardi tolarjev letnih prihodkov. Vendar že hiter pogled v poslovanje podjetij odkrije drugo plat medalje: mnoga podjetja poslujejo negativno.

 

 

V podjetjih, ki se ukvarjajo s hitrim raznosom pošiljk, trdijo, da sta poglavitna razloga za slabo poslovanje velika konkurenca in majhen trg. Še težje kot pri ekspresni mestni dostavi je stanje pri prevozu pošiljk v 24 urah.  

»Na trgu paketne distribucije po Sloveniji je prišlo do popolnega nasičenja s ponudniki tako v domačem kot v mednarodnem poslovanju,« trdi Jakob Slavec, ki je pred leti sodeloval pri ustanavljanju podjetja M-express, zdaj pa je zaposlen v podjetju DPD. Podjetniki in tuja podjetja so v prejšnjem desetletju zaznali vrzel na našem trgu in v nekaj letih se je pojavila kopica novih ponudnikov. Začetni hitri rasti je sledilo obdobje stagnacije. »Podjetja, ki so ostala v tej branži, ne morejo pridobiti novih strank, temveč jih preprosto »kradejo« konurentom z dampinškimi cenami in čakajo, kateri ponudnik bo zdržal v tej bitki,« pojasnjuje trenutno dogajanje na trgu Jakob Slavec. Po njegovih besedah so cene storitev paketne distribucije že nerazumno nizke in včasih ne omogočajo več pozitivnega poslovanja. Leta 1995 so naročniki za prevoz paketa do teže dveh kilogramov po Sloveniji odšteli 1100 tolarjev, danes, po 9 letih, pa znaša redna cena po ceniku približno 700 tolarjev. Navedena cena velja za prevoz v roku 24 ur, za takojšno dostavo so cene seveda višje.

Stanje je še slabše, kot kažejo zgornje številke. Dejanske cene so ponavadi mnogo nižje od tistih v ceniku. Matej Polanc, direktor podjetja Business express, pravi, da je videl, ko je neko podjetje stranki ponujalo 70 odstotkov nižjo ceno od cene iz cenika Business expressa. »Nove stranke je mogoče pridobiti samo z nizko ceno. Zaradi tega smo se prenehali prijavljati na javne razpise, kjer se vedno najde kdo, ki ponudi nižjo ceno,« trdi Polanc. Usmerili so se raje v ohranjanje stalnih strank. Če je stranka zadovoljna s storitvijo, jo bo nov ponudnik zelo težko prevzel.  

Enako se tudi Robertu Lampiču, solastniku podjetja City express, dejavnost zdi bistveno manj zanimiva kot pred desetimi leti. »Razlogov je več: prehod na elektronsko poslovanje, visoka cena delovne sile in naftnih derivatov ter razmeroma majhen trg. V zadnjem času je prevoz pošiljk nedobičkonosen.« 

Podjetja za hiter prevoz pošiljk so zaradi navedenih razlogov na robu preživetja, nekaj pa jih je že prenehalo poslovati. Težave niso prihranjene niti velikim podjetjem, ki imajo v poslu dolgoletne izkušnje in ogromne zmogljivosti. Podjetje DPD, na primer, ima distribucijsko mrežo razpredeno v 30 državah, zaposluje 22.000 delavcev in lahko dnevno dostavi 1,3 milijona pošiljk. Odkar so septembra lani odprli podjetje v Sloveniji, kljub referencam le s težavo pridobivajo stranke. Že tako nizke cene iz cenika so za naročnike še previsoke. Vsi sogovorniki ocenjujejo, da so danes na trgu hitrih pošiljk zlati časi samo za naročnike storitev. Vendar lahko tudi tu pričakujemo spremembe. Po mnenju Jakoba Slavca bodo cenovna vojna in varčevalni ukrepi v podjetjih za hitro dostavo pošiljk nedvomno vplivali na slabšo kakovost storitev. Podjetja se bodo težko izognila zmanjševanju voznega parka in krčenju števila zaposlenih.

Kako in ali sploh začeti? 

Hitra mednarodna distribucija pošiljk je logistično tako zahtevna dejavnost, da se je začetnik skoraj zanesljivo ne bo loteval. Za opravljanje storitev so nujni razvejena mreža poslovalnic in logističnih centrov v tujini, bogat vozni park in veliko zaposlenih. Po mnenju poznavalcev bi sicer lahko sklenil pogodbo o sodelovanju z večjim mednarodnim podjetjem, a to bi mu že tako majhen zaslužek še znižalo. Za nove podjetnike pride tako v poštev le opravljanje dejavnosti na domačem trgu.  

Jakob Slavec vidi edino pravo priložnost za nova podjetja v paketni distribuciji na lokalni in regionalni ravni. »Idealno bi bilo, če bi podjetnik, na primer, na Primorskem zbral pošiljke in jih odpeljal v Ljubljano, tu spet zbral nove pošiljke in jih popoldne odpeljal na Primorsko.« V vsakem primeru bi moral krepko zavihati rokave in poleg direktorskih nalog opravljati tudi šofersko. »Odsvetoval pa bi poskusiti konkurirati v večjem obsegu na celotnem ozemlju države ali pa celo širše. Sploh pa bi bilo pametno še nekoliko počakati, da se bo stanje na trgu razčistilo in ne riniti po nepotrebnem z glavo skozi zid.« 

Rober Lampič začetnikom svetuje, naj najprej temeljito analizirajo vse ponudnike v dejavnosti. Ko bodo ugotovili, kakšna je dobičkonosnost, bodo začeli razmišljati o drugi dejavnosti. »Priložnosti sicer so v iskanju novih storitev v okviru prenosa nujnih pošiljk, a je to zelo težaven proces, saj je najprej treba zagotoviti uspešno tekoče poslovanje in šele nato razvijati in uvajati nove storitve,« svari Robert Lampič. 

Matej Polanc najprej odsvetuje vlaganje v paketno distribucijo. Priložnost vidi v hitri mestni dostavi. »Najbolj bi se splačalo, če bi bil podjetnik obenem tudi sam kurir in bi delal za tri ali štiri večja podjetja.«

---

Za novo leto v Grenobel  

Podjetje Business express je eno najstarejših in po finančnih podatkih najuspešnejših podjetij v dejavnosti hitre mestne dostave pošiljk pri nas. Posluje enajsto leto in zaposluje 20 delavcev. V zadnjih štirih letih so število zaposlenih zmanjšali, zato pa so povečali prihodke. »Pred štirimi leti je vsa kurirska podjetja močno prizadel izpad prihodka zaradi spremembe plačilnega prometa in uvajanja elektronskega poslovanja. Nekatera podjetja se takrat niso dovolj hitro prilagodila, zašla so v težave in si do danes niso opomogla,« pravi direktor Business expressa Matej Polanc.  

Business express je izpad prihodka nadomestil z novo začetim prevozom pošiljk po Sloveniji v 24 urah. Na seznamu imajo tri tisoč strank, od tega je tretjina aktivnih. V enajstih letih so prepeljali več kot milijon pošiljk. Največ dela imajo tik pred novim letom, najmanj dela je poleti.  

»Stranka nikdar ne sme čakati. Kadar je gneča, sedem v avto in sam peljem pošiljko. V našem poslu to ni nič nenavadnega. Enako počnejo vodilni ljudje v FedExu in drugih velikih podjetjih,« pravi Polanc. Delo je naporno, dinamično in prinaša zanimive zgodbe. »Pred leti nas je stranka tri dni pred novim letom poslala v Grenobel po izdelek za splitsko ladjedelnico. Tam naj bi ga vgradili v ladjo in že prvega januarja bi jo moral krstiti takratni predsednik Franjo Tudjman. Blago sem pripeljal na hrvaško carino, kjer pa so rekli, da bodo carinili po praznikih. En telefonski klic je bil dovolj, da so delo opravili v trenutku.«  

Matej Polanc je v podjetju vsaj deset ur na dan. Pravi, da dejavnost zahteva stalno prisotnost. Za dejavnost so značilni nepredvideni dogodki in stroški. »Če imaš ves čas na cesti 15 vozil, potem se vsak dan pripeti kaj nenačrtovanega.« Prizna, da včasih kakšno pošiljko tudi izgubijo. »To se dogaja vsem. Kdor to zanika, laže.« 

Bi se še enkrat odločil za to dejavnost? »Včasih mi je žal, da sem šel v ta posel. Tako kot vsak podjetnik včasih rečem, da bi najraje vse prodal in šel nekam v službo. Ampak to je samo trenutno, kadar je težko. Sicer pa mi ni žal.«  

---

Usmeritev na regijski trg 

Podjetniki, ki ponujajo storitve hitre pošte, trdijo, da je slovenski trg kot celota praktično že zasičen. Kot redko obetavno tržno nišo vidijo lokalni oziroma regionalni trg, ki obsega območje nekaj občin.  

Takšno specializacijo, v nekaj širši obliki, je izbralo tudi podjetje Ultra iz Brežic, ko je pričelo poslovati leta 2000. Strankam ponujajo prevoz pošiljk v manj kot 24 urah na območju  Dolenjske, Notranjske, Štajerske in Posavja.  

Prokurist Ultre Marko Bosina pravi, da njihove konkurenčne prednosti izhajajo prav iz specializacije. Delovanje v domačem prostoru, večinoma za podjetja iz Posavja in Dolenjske, jim omogoča hitro odzivnost in prilagodljivost. Če je potrebno, za stranke prepeljejo samo šivanko ali pa tovor težak 3500 kilogramov. Na relacijah Ljubljana-Krško in Celje-Krško blago prepeljejo v 4 urah od prejema naročila.  

Marko Bosina trg hitre pošte opisuje enako kot drugi sogovorniki. »Za kupce je stanje dobro, saj se ponudba iz dneva v dan še povečuje. Posledica so nizke cene prevozov paketnih pošiljk, ki jih ponujajo nekatera na novo nastala podjetja le zaradi pridobitve in prevzema strank ostalim ponudnikom.« Izpostavlja pa nove ovire. Motijo ga nenehne nove zahteve v obliki zakonov in predpisov glede prevozov v cestnem prometu.  

Ultra trenutno zaposluje štiri delavce, letos naj bi zaposlili še dva. Rast dokazuje, da se tudi v tej zahtevni dejavnosti da uspešno poslovati. Marko Bosina svetuje novincem v poslu, naj izberejo podobno strategijo, kot jo je Ultra. Torej osredotočijo naj se na svoj okoliš in skrbno raziščejo potrebe lokalnih podjetij.  

---

Nasveti za začetnike 

* Če nimate odličnih organizacijskih sposobnosti, v to dejavnost raje ne vstopajte.  
* Zavedajte se, da je dostava pošiljk zelo dinamičen posel. Vsak dan boste izpostavljeni nepredvidenim dogodkom in žal tudi stroškom. 
* Raziščite potrebe podjetij v lokalnem okolju. Slovenski trg kot celota je že preplavljen s ponudniki.   
* Bodite pripravljeni sesti v vozilo in osebno dostaviti pošiljko. To počno vodilni kadri tudi v največjih svetovnih podjetjih. 
* Povežite se s sorodnimi podjetji. Posebej pri paketni distribuciji (dostava v 24 urah) je sodelovanje zaradi zniževanja stroškov nujno.