S cirkusom do bogastva

Samo lani je več kot 7 milijonov ljudi plačalo skupno 650 milijonov dolarjev, da si je lahko ogledalo eno od predstav cirkusa Cirque du Soleil. Lastnik in izvršni direktor cirkusa Guy Lalibert je od te vsote zaslužil 25 odstotkov pred obdavčitvijo. Dovolj velik razlog, da ga imenujemo podjetniški fenomen. Še zdaleč pa ni to edini razlog.   

Začelo se je na ulici

Cirque du Soleil velja za najhitreje rastoči cirkus na svetu. Samo v Kanadi, od koder izhaja, zaposluje 700 delavcev, po vsem svetu pa preko 2000. To so za veliko večino cirkusov sanjske številke. Cirkusi se namreč bolj kot kdaj prej otepajo dolgov in zapirajo svoja vrata.   

Kako je ustanovitelju tega cirkusa uspel veliki met? Za odgovor se vrnimo skoraj 30 let nazaj, ko se je takrat komaj 18-letni letni Guy Lalibert odpravil na potepanje z avtoštopom po Evropi. Preživljal se je z nastopanjem po ulicah velikih mest, v družbi drugih pouličnih zabavljačev, požiralcev ognja in hodcev na hoduljah.

Če je bil pred potovanjem še prepričan, da se bo nekoč vrnil v šolo in živel običajno življenje, se je po vrnitvi iz Evrope vse obrnilo na glavo. Odslej ga je zanimalo samo še nastopanje in zabavanje gledalcev. V Montrealu je začel prirejati zabave in ulične festivale. Prvi večji šov mu je uspel leta 1984, ko je takrat 24-letnik z vlado v Quebecu sklenil pogodbo, s katero si je zagotovil ulični šov ob 450. obletnici Quebeca. Začelo se je slabo. »Prvi dan se nam je podrl šotor in imeli smo težave pri pridobivanju obiskovalcev. Preživeli smo samo zaradi poguma in mladostne arogance,« se spominja Lalibert.  

Toda prav ta šov mu je navrgel spodobnih 40 tisoč dolarjev dobička, zaradi česar je Guy postal še bolj ambiciozen. Ves denar, vključno s tistim, ki si ga je sposodil, je vložil v nastop ob odprtju umetnostnega festivala v Los Angelesu. »Vse sem stavil na tisto noč. Nismo imeli niti toliko denarja, da bi kupili bencin za vrnitev domov, če bi doživeli neuspeh.«    

Preporod in posodobitev cirkusa 

Kar je sledilo po uspelem nastopu v Los Angelesu, sodi v učbenike za podjetnike. Guy Lalibert je vnesel revolucijo v svet zabavne industrije in obudil zamirajoči posel cirkusov v Severni Ameriki. Cirkus je dejansko preporodil. Odpovedal se je nastopom dresiranih živali in dal več poudarka izvrstnim telovadcem. Uspelo mu je narediti čarobno mešanico akrobatskih spretnosti, glasbe, plesa in teatra. Lalibert sicer danes trdi, da ni izumil novega cirkusa. »Zapakirali smo ga v modernejšo obliko, toda osnova je bila že dolgo znana, z veliko prahu na sebi. Ljudje so pozabili, da je vsebina lahko tudi drugačna kot tista, na katero so bili navajeni.« Z vidika cirkusanta je šlo samo za novo vsebino, z vidika podjetnika pa za izjemno pomembno spremembo: Guy Lalibert je dejansko ustvaril nov trg, na katerem ni imel konkurence. Drugi cirkusi so bili namenjeni predvsem otrokom, v njegovega pa drejo odrasli, ki so za drugačno vsebino pripravljeni plačati nekajkrat višje cene kot v tradicionalnih cirkusih. Ne nazadnje v njegov cirkus prihajajo tudi ljudje, ki so sicer ljubitelji gledališča.

Ljudje so novost sprejeli z navdušenjem. Že leta 1990 je lahko njegov cirkus naenkrat sprejel 2500 ljudi. Potem je Guy podjetje samo še širil. Danes ima devet različnih predstav; z nekaterimi potuje po svetu, z drugimi nastopa na stalnih mestih. Samo v Las Vegasu si njegove tri različne predstave vsako noč ogleda 9 tisoč obiskovalcev – to je vsak dvajseti turist, ki obišče to mesto. Ena od njegovih predstav v Las Vegasu je bila celih pet let popolnoma razprodana.    

Gonilo ni denar, ampak zabava  

Uspeh podjetnika je toliko večji, ker ga je dosegel v času, ko je uveljavljenim cirkusom posel začel upadati. Poleg tega cirkusi v Quebecu niso imeli tradicije; Guy se je posla lotil povsem na novo. Od nikogar v bližini ni mogel prinesti niti izkušenj niti sodelavcev. Vse je na novo odkrival sam. Bil je podoben vsakemu povprečnemu Slovencu na začetku podjetniške poti. Celo podjetniško okolje mu ni bilo naklonjeno nič bolj, kot je naše. »Prvih 50 bankirjev, ki smo jih obiskali, se nam je v obraz smejalo. Niti klovnovskih nosov nismo potrebovali, da so se nam vsi smejali,« pravi o prvem odzivu bančnikov.  

Kaj je skrivnost njegovega uspeha? Lalibertu je uspelo, ker je delal s strastjo. Delal je tisto, kar je edino hotel delati v življenju. Njegov posel je zabava in zabava je posel. Temu načelu se ni odpovedal niti takrat, ko je Cirque du Soleil prerasel v veliko in resno podjetje. »Podjetništvo je težavno. Toda pristopiš lahko na dva načina: resno ali pa tako, kot opravljaš svoje delo, torej z zadovoljstvom in zabavo,« pravi o svojem videnju odnosa do podjetništva. In sam je izbral drugi način.

Dobiček vlagaj v razvoj in okolje 

Guy Lalibert ni klasičen stereotipen severnoameriški podjetnik, kot si ga predstavljamo pri nas. Predvsem njegovo gonilo ni denar. Vedno je želel ustvariti samo toliko dobička, da je z njim finansiral postavitev naslednje predstave. Še danes vlaga v razvoj novih predstav 40 odstotkov prihodkov. Njegovo gonilo je užitek pri delu, ne samo njegov osebni, želi, da v cirkusu uživajo vsi zaposleni. Zanj je eden največjih užitkov, ko neznanim umetnikom omogoči profesionalni vstop v cirkus in jih naredi slavne. Lahko bi rekli, da nikdar ni prekinil stika z ulico, kjer je sam začel. »Verjamem v negovanje ustvarjalnosti in v zagotavljanje raja za ustvarjalce, ki jim omogoča, da razvijajo svoje zamisli do vrhunca.«  

Kanadski multimilijonar ima izredno razvit socialni čut. Z dobičkom želi soustvarjati prijaznejšo družbo. »Imamo finančno in socialno moč in lahko smo dejavniki sprememb v naši družbi,« pravi. Svoje zaposlene spodbuja k prostovoljnemu delu v lokalnem okolju in enako spodbuja tudi ljudi iz okolja, da sodelujejo s cirkusom. Cirkus podarja vstopnice organizacijam, ki pomagajo mladim, prav tako pomaga cirkuškim šolam v Kolumbiji in Etiopiji. Cirkus vsako leto nameni neposredno za pomoč mladim v stiski en odstotek od prihodka. Pri 650 milijonih dolarjev to ni majhen znesek.

Vlada Quebeca je Guyu Lalibertu za njegove podjetniške dosežke, predvsem pa za človekoljubnost, leta 1997 podelila najvišje nacionalno priznanje. Kasneje je prejel še več velikih priznanj, med drugim so ga sprejeli tudi v akademijo častnih občanov Montreala.    

Od cirkusa do restavracij 

Cirque du Soleil je iz enega cirkusa prerasel v organizacijo, ki ima svoja podjetja na petih celinah. Ime Cirque du Soleil je zlasti v Severni Ameriki in v svetu zabave, močna ter prepoznavna blagovna znamka. Čeprav je ustanovitelj po duši cirkusant, dobro ve, da je treba železo kovati, dokler je vroče. Znamko bo v prihodnosti verjetno širil na tematske restavracije, vodna zabavišča in igralnice.