Reklamacijski roki v primeru napak na prodani stvari

V kupoprodajnih razmerjih pogosto prihaja do napak na prodani stvari ali storitvi. V takih primerih pridobijo tiste pogodbene stranke, ki so prejele stvar ali storitev z napako, pravico zahtevati odpravo take napake oziroma nadomestitev stvari ali storitve z napako s stvarjo oziroma storitvijo brez napake (v določenih primerih pa tudi pravico zahtevati znižanje kupnine ali pa pravico do odstopa od pogodbe). To pravico precej natančno in obširno ureja Obligacijski zakonik (OZ-A) pa tudi nekateri specialni predpisi - denimo Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) ter Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES).

V grobem bi lahko pravice kupcev v povezavi z napakami na kupljeni stvari razdelili na tiste, ki izvirajo iz odgovornosti prodajalca za stvarne napake, in pa na tiste, ki izvirajo iz odgovornosti proizvajalca in prodajalca za brezhibno delovanje stvari (garancija). Za uveljavitev obeh vrst pravic določa zakon jasne vsebinske predpostavke (denimo obstoj stvarne napake, odgovornost ...), zelo pomembno pa je tudi, da se stranke držijo rokov, v katerih morajo pravice uveljavljati, saj sicer pravice izgubijo. V tem prispevku se bomo osredotočili na jamčevalne roke v primeru ugotovljenih očitnih napak na prodani stvari.

Uveljavljanje stvarne napake na stvari

Čeprav je seveda primarni podjetnikov interes, da s kupcem vzpostavi korekten, zakonit in poslovno vzajemno zadovoljiv odnos, pa mora po drugi strani tudi paziti, da kupec ne zlorabi svojih pravic, ki mu jih daje zakon. Institut odgovornosti za stvarne napake na prodani stvari sicer služi interesu kupca, da od prodajalca prejme pravilno izpolnitev, medtem ko roki, v katerih je kupec dolžan uveljavljati te svoje zahtevke, služijo predvsem interesu prodajalca, da za morebitne napake, ki jih je imela prodana stvar/storitev, ne odgovarja dlje, kot bi to bilo po splošnih pravnih načelih, poslovnih običajnih in moralnih normah še dopustno.