Recepta za posojila ni

slovenska hitro rastoča podjetja za financiranje svoje rasti v razvojni fazi uporabljajo bistveno manj dolžniškega kapitala (predvsem bančnih posojil) kot primerljiva podjetja na Zahodu. Natančneje, med viri financiranja imajo v povprečju samo 37 odstotkov dolžniškega kapitala in kar 63 odstotkov lastniškega kapitala (lastna sredstva podjetnika, zadržani dobički...). Pri zahodnih kolegih je slika ravno obratna. Tam predstavlja lastniški kapital 25 odstotkov virov, dolžniški pa 75 odstotkov. Borut Winterleitner je na podlagi rezultatov zaključil, da je rast naših hitro rastočih podjetij omejena na lastna sredstva podjetnika oziroma podjetja. S tako omejenimi sredstvi pa podjetniki ne morejo izkoristiti vseh svojih potencialov.  

Ali so torej slovenski podjetniki premalo pogumni pri najemanju posojil? Za komentar smo zaprosili Klemna Hauka, vodjo oddelka za poslovanje s podjetji pri Bank Austria Creditanstalt.  

Po mnenju Hauka majhen delež dolžniških virov v naših hitro rastočih podjetjih ni zaskrbljujoč. Optimalno strukturo finančnih virov je namreč skoraj nemogoče določiti. Kakšen naj bo delež posojil v strukturi virov, je odvisno od vrste dejavnikov, kot so dejavnost, velikost podjetja in drugi. Poleg tega je struktura virov financiranja odvisna tudi od splošnih razmer na trgu in se nenehno spreminja.  

Zagotovo pa po trditvah Klemna Hauka za majhen delež posojil niso krive banke, saj naj bi imele slovenske banke zelo podobna načela financiranja kot tuje. Banke vsako stranko obravnavajo individualno in se odločajo na podlagi dejavnosti, projekta, preteklih finančnih izkazov in starih posojil. O zgornji meji zadolževanja podjetja je tako izredno težko govoriti.  

Možen razlog za majhen delež posojil vidi Hauko nekje drugje - lahko je posledica težav podjetnikov pri pridobivanju zavarovanj. Morda naši podjetniki težje pridobijo poroke za najeta posojila kot ameriški in evropski podjetniki.