Razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov

Proizvajalce nevarnih pripravkov seznanjamo s Pravilnikom o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov, ki povzema predvsem spremembe in dopolnitve direktive 2004/73/EU. 

 

Pravilnik ureja:
- razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji ter
- vsebino in zagotavljanje varnostnih listov za pripravke. 

Posamezen pripravek se glede na lastnosti razvrsti v skupine, kot jih določa Zakon o kemikalijah (vnetljive, jedke, ...). 

Nevarni pripravki se razvrščajo na podlagi postopkov, ki omogočajo ugotovitev:
- nevarnih snovi v pripravku,
- nevarnosti za zdravje in
- okolju nevarnih lastnosti. 

Postopki in merila za ugotavljanje zgoraj navedenih lastnosti pripravkov so določene v evropskih direktivah. 

 

Pravilnik natančneje določa način pakiranja nevarnih pripravkov. Nevarni pripravki se lahko dajejo v promet le, če ustrezajo pogojem, ki jih določa Pravilnik. Pakiranje mora biti takšno, da:
- onemogoča nehoteno uhajanje vsebine iz embalaže,
- embalaža je varna tudi med prevozom pripravkov,
- nevarnost pripravka je ustrezno označena,
- embalažne enote ne vsebujejo takšnih grafičnih dekoracij, ki bi lahko privabila pozornost oziroma radovednost otrok oziroma
- uporabnika ne zavaja z označbami, ki se ponavadi uporabljajo za označevanje živil, krmil, zdravil, kozmetičnih proizvodov, ... ali ki bi nanje spominjali. 

Nevarni pripravki se lahko dajejo v promet le, če so označeni na način, ki ga določajo Direktive ES. Na vsaki embalaži nevarnega pripravka morajo biti jasno in čitljivo zapisani naslednji podatki:
- trgovsko ime ali druga enakovredna označba za identifikacijo pripravka,
- ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje pripravek v promet,
- kemijska imena nevarnih snovi ali kemijska imena nevarnih snovi kot pripravka,
- grafični znak za nevarnost, napis za opozarjanje nevarnosti,
- standardna opozorila R (stavki R),
- standardna obvestila S (stavki S),
- nominalna količina pripravka v pakiranju, če je pripravek namenjen splošni uporabi. 

Pravilnik ureja tudi oglaševanje in prodajo nevarnih pripravkov na daljavo. Oglas ne sme vsebovati zavajajočih in neresničnih podatkov o nevarnih lastnosti pripravka ali drugih zavajajočih sporočil o namenu in načinu uporabe. 

Če je kupcu omogočena sklenitev pogodbe na daljavo, ne da bi prej videl etiketo za pripravek, mora biti del oglasa namenjen tudi posredovanju podatkov o nevarnih lastnostih, ki so sicer navedeni na etiketi. 

Tisti, ki daje nevarni pripravek v promet, je zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu dolžan:
- najpozneje ob prvi dobavi poklicnemu uporabniku (proizvodnja, trgovina, ...) brezplačno posredovati varnostni list o nevarnem pripravku;
- na zahtevo poklicnega uporabnika pripraviti varnostni list tudi za pripravke, ki sicer, po določbah Pravilnika, niso razvrščeni kot nevarni. 

Varnostni list se posreduje v pisni obliki ali pa z ustreznimi elektronskimi mediji. Proizvajalec je dolžan stalno spremljati nova spoznanja o nevarnosti pripravka in v tem smislu dopolnjevati varnostni list. 

Sankcije za nespoštovanje določb Pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov in Zakona o kemikalijah, določa Zakon o kemikalijah v kazenskih določbah, in sicer: 

1. Z globo od 500.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
- daje v promet novo snov, ne da bi jo predhodno prijavil pri organu, pristojnem za kemikalije (prvi odstavek 9. člena),
- daje v promet biocidne pripravke, ne da bi pridobil dovoljenje organa, pristojnega za kemikalije (15. člen),
- daje v promet ali uporablja biocidne pripravke, ki so razvrščeni kot zelo strupeni, strupeni, rakotvorni, mutageni ali strupeni za razmnoževanje (22. člen),
- daje v promet nevarno kemikalijo, ki:
a) je pakirana v embalaži, ki ne ustreza nevarnim lastnostim kemikalije in predvidenemu namenu in načinu njene uporabe (27. člen),
b) ni pakirana v predpisani embalaži na način, ki onemogoča odpiranje otrokom (27. člen) ali ni označena v skladu s predpisanimi kriteriji (28. člen),
c) je pakirana ali označena tako, da deluje zavajajoče (27. člen),
d) ni opremljena z napisi v slovenskem jeziku (27. člen),
- ne razvrsti kemikalije v skladu s predpisanimi kriteriji (28. člen),
- nepravilno označuje kemikalijo, jo označuje kot manj nevarno ali navaja, da ni nevarna (29. člen),
- ne izdela varnostnega lista ali navede napačne podatke ali ga ne da na razpolago (30. člen),
- oglašuje nevarno kemikalijo v nasprotju s predpisi (31. člen),
-  ne sporoča redno, podaja nepopolne podatke ali ne sporoča novih izsledkov o učinkih prijavljene snovi na človeka ali okolje ter drugih predpisanih podatkov o novih snoveh (32. člen),
- ne sporoči organu, pristojnemu za kemikalije, dodatnih podatkov v primeru spremembe oziroma ob novih spoznanjih v zvezi s prijavljeno novo snovjo (drugi odstavek 9. člena) ali o snoveh, za katere ni obvezna prijava (33. člen), ali predpisanih podatkov o dodatnih preskusih (prvi odstavek 34. člena), o nevarnih snoveh, pripravkih in proizvodih (drugi odstavek 35. člena), ali o obstoječih snoveh (četrti odstavek 35. člena),

- daje v promet nevarne kemikalije ali nevarne proizvode iz 4. člena tega zakona, ne da bi predložil organu, pristojnemu za kemikalije, predpisane podatke (prvi odstavek 35. člena),
- ne hrani dokumentacije do izteka desetih let po prenehanju proizvodnje ali dajanja kemikalije v promet (41. člen),

- proizvaja, uporablja ali daje v promet kemikalije brez dovoljenja (44. in 44.a člen),
- izda osebi, mlajši od 18 let, kemikalijo, ki je po 10. točki 2. člena razvrščena kot nevarna v skupino (f) ali (g) ali če ne vodi predpisane evidence oziroma ne da organu, pristojnemu za kemikalije na razpolago podatkov (47. člen),
- ne upošteva prepovedi ali omejitev prometa ali uporabe kemikalij, ki lahko škodijo človeku ali okolju, so na seznamu prepovedanih kemikalij ali so lahko toksični njihovi razgradni produkti (49. člen),
- proizvaja, daje v promet ali uporablja kemikalijo, katere proizvodnja, promet ali uporaba so omejeni ali prepovedani, oziroma ne upošteva drugih uvedenih ukrepov in omejitev (50. člen),
- predloži lažno DLP dokazilo ali DLP dokazilo pridobljeno z zvijačo (53. člen),
- ne hrani dokumentacije o dobri laboratorijski praksi najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet oziroma je ne hrani na predpisan način (tretji odstavek 53. člena). 

2. Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 

VELJAVNOST:
Od 30.7.2005. 

PRAVNI VIR:
Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (UL RS 67/2005)
Zakon o kemikalijah (UL RS 110/2003)