Razveljavitev zakonitosti javne objave podatkov o plačilnem prometu fizičnih oseb, ki niso zasebniki

Odločba Ustavnega sodišča se nanaša na prvi in drugi odstavek 29. člena Zakona o plačilnem prometu, v kolikor se nanašata na fizične osebe, ki niso zasebniki po tem zakonu. 

Zakon o plačilnem prometu v svojem 29. členu določa vsebino in javnost registra transakcijskih računov, ki se nahaja na spletni strani Banke Slovenije. Določba je oblikovana na način, da zajema vse imetnike transakcijskih računov, ne glede na to ali so fizične ali pravne osebe, kar je po mnenju pritožnika, čemur z odločbo potrjuje tudi ustavno sodišče, v nasprotju z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

 

Banka Slovenije je na podlagi navedene izpodbijane določbe na svojih spletnih straneh objavila podatke o:
- številki transakcijskega računa,

- imenu in priimku, naslovu, nazivu in matični številki izvajalca plačilnega prometa, pri kateri je odprt račun ter
- datumu odprtja/spremembe/zaprtja računa. 

Z objavo navedenih podatkov je bilo poseženo v posameznikovo pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov. 

Ustavno sodišče je vprašanje presojalo v okviru dopustnosti posega na področje, ki varuje človekovo osebno dostojanstvo, človekove osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost – določbe, ki imajo posebno mesto med človekovimi osebnimi pravicami in svoboščinami, ki prepovedujejo vsem (na prvem mestu pa državi) posegati vanje. 

 

Ustavno sodišče poudarja, da je na naštetih področjih prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno oziroma je prepovedan vsak poseg v naštete pravice, razen tistih, ki so dovoljene z ustavo. 

Informacijska tehnologija povečuje tveganje, da posameznik nima možnosti odločanja o tem, kdaj, kako in v kakšnem obsegu se bodo informacije o njem posredovale drugim, zato ustava prepoveduje njihovo zbiranje v nasprotju z namenom njihovega zbiranja ter določa, da so zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov predmet zakonskega urejanja. 

Ustava daje vsakomur pravico, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, v primeru zlorabe pa mu daje tudi pravico do sodnega varstva. 

Posegi v obravnavano ustavno pravico so dopustni samo v primeru, ko je to v skladu z načelom sorazmernosti – omejitev mora biti potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno dopustnega cilja. 

Zakon o varstvu osebnih podatkov določa sistem varstva osebnih podatkov.

- Osebni podatek opredeljuje kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.

- Posameznik je določena ali določljiva oseba (če jo lahko posredno ali neposredno identificiramo s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno ali ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora in ne zahteva veliko časa). 

V tretjem členu izpodbijanega zakona je natančno opredeljeno, da je lahko imetnik transakcijskega računa fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki z izvajalcem plačilnega prometa sklene pogodbo o vodenju transakcijskega računa. 

Zakon razlikuje med fizičnimi osebami, ki so, in fizičnimi osebami, ki niso zasebniki - zasebnik je v izpodbijanem zakonu opredeljen kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi. Drugi odstavek 8. člena izpodbijanega zakona še določa, da mora imeti zasebnik za namen opravljanja dejavnosti odprt ločen transakcijski račun. 

Ustavno sodišče poudarja, da čeprav podjetnik lahko nastopa kot fizična oseba v smislu zakona o varstvu osebnih podatkov, obeh vlog ni mogoče enačiti, saj gre za dve popolnoma samostojni in neodvisni vlogi. 

Ustava glede varstva osebnih podatkov med drugim določa, da mora biti v zakonu določen namen uporabe osebnih podatkov. Izpodbijani zakon ne določa, kakšen je namen zbiranja podatkov, temveč le, da so podatki javni in prosto dostopni na spletni strani Banke Slovenije. 

Zakon tako z objavo celo omogoča, da se podatki uporabljajo za katerikoli namen, kar je že samo po sebi v neskladju z določbami, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. 

Ustavno sodišče je tako presodilo, da sta prvi in drugi odstavek Zakona o plačilnem prometu, v delu, ki se nanaša na fizične osebe, ki niso zasebniki, v neskladju z ustavo, zaradi česar ju je tudi razveljavilo. 

Informacije, ki jih vsebuje prispevek, so le delna predstavitev obravnavanega pravilnika. Natančnejši podatki in postopki so določeni v citiranih predpisih. 

VELJAVNOST:

Od 10.11.2005. 

PRAVNI VIR:
Odločba US o razveljavitvi prvega in drugega odstavka 29. člena Zakona o plačilnem prometu, kolikor se nanašata na fizične osebe, ki niso zasebniki po tem zakonu (UL RS 100/2005)

Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS 86/2004)