Razpisi in subvencije – to je pravi biznis

Zadnji pregled notranjega trga, ki ga je opravila Evropska komisija, je pokazal, da države članice zelo uspešno prenašajo predpise o notranjem trgu v nacionalne zakonodaje. V povprečju le en odstotek teh direktiv, za katere je rok za prenos že potekel, še ni prenesen v nacionalne zakonodaje. Prav tako stopnjo uspešnosti si je komisija zadala za cilj, kar pomeni, da ga je večina članic dosegla. Najbolj poslušni članici sta Danska in Malta, takoj za njima pa sledi Slovenija, ki ima 0,4-odstotni zaostanek.

 

Bruseljski birokrati zdaj na vse pretege hvalijo slovenske birokrate, kar je znak za alarm. Pomeni, da so naši birokrati lahko vzor kolegom v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, ko gre za poslušnost in strogo spoštovanje in celo preseganje vseh bruseljskih muh. Biti še za malenkost bolj zadrt, kot so uradniki v Bruslju, je za vsakega pravovernega uradnika potrdilo njegove sposobnosti. Ne verjamete? Pa poglejte razpise, na katerih se delijo evropska sredstva. V tokratni številki pišemo o njih. Poznavalka tega področja Mateja Rudolf pravi, da uradniki v Bruslju prijave podjetij zavračajo iz vsebinskih razlogov. Ker denimo po njihovem mnenju projekt ni dovolj mednaroden, inovativen, je preveč tvegan, premalo donosen. Naši uradniki pa se v vsebino prijavljenega projekta niti ne spuščajo pretirano; vloge najraje zavržejo iz administrativnih razlogov. Ker podjetje desetkilogramski vlogi ne priloži nepomembnega obrazca na enem listu papirja, ker pozabi »poštempljati« list št. 86 in podobne neumnosti. Podjetniški potencial projekta? Ah, kdo se bo ukvarjal s tem.

 

Med podjetniki kroži še druga razlaga slovenske birokratske uspešnosti. Kar nekaj jih trdi, da so največji biznismeni pri nas nekdanji direktorji in sodelavci državnih institucij ter skladov. Ti poznajo vse nesmisle razpisnih zahtev in ponujajo podjetnikom pomoč pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev. Za nekaj tisoč evrov vam pripravijo vlogo, in ko vaše podjetje dobi denar, si vzamejo še nekaj odstotkov dobljenega zneska. Skratka, zakompliciraj stvari, kolikor se da, potem pa nemočnim ponudi rešitev – za plačilo, seveda.

 

Hm, ali ne govori vsa Evropa o nekem programu odpravljanja administrativnih ovir?