Ravnice in gričevja ob Panonski nižini

Na oni strani Mure

Pot po svetu na vzhodni strani Mure začnimo v Radencih, še na »tej« strani reke. Odpeljimo se na sever, v vasico Grad na Goričkem, kjer mogočen grad s toliko sobami, kot je dni v letu, prijazno vabi na ogled zgodovinske dediščine ali na sprehode v okolici. Pot po Goričkem lahko nadaljujemo do Ženavelj, neznatne vasice, ki pa je zaslovela pred skoraj osemdesetimi leti, ko je tam zasilno pristal prvi stratosferski balon v Sloveniji (priletel je iz Belgije).

Murska Sobota, prestolnica Prekmurja, je naš naslednji postanek na lepi ravninski poti. Od tam ni daleč do Moravcev, do po nafti »dišečih« toplic, blizu so Filovci, »prestolnica« prekmurskega lončarstva, blizu je imenitna Plečnikova cerkev v Bogojini. Če nas že grudi lakota, v Prekmurju večjih težav ne bo: meso iz tünke (lesena posoda z zaseko, kamor se šunka »potunka«), dödöli (žganci iz krompirja in pšenične moke) pa kakšen imeniten bograč (svinjsko, goveje in divjačinsko meso!), za sladico pa prekmurska gibanica, ki jo pozna ves svet.

Tik pred Lendavo, v kotu med Madžarsko in Hrvaško, se pred nami vzpne gričevje Lendavskih goric, kjer lahko nazdravimo pohajanju med dobrimi ljudmi, med mehkobo pokrajine in nekakšno lenobnostjo, ki jo prinaša počasi tekoča Mura. Na poti proti Beltincem lahko zavijemo do Mure in njenih mrtvih rokavov, ki so ostali po tem, ko se je reka večkrat odločila spremeniti smer - v ravnini je to lahko. Mlin na Muri, splav na Muri in sploh postanki ob reki bodo kot nalašč za umiritev vsem, ki jih naglica poslovnega sveta preveč obremenjuje. Ravnina pa nam daje tudi dovolj možnosti, da se po različnih poteh vrnemo do izhodišča in morda za konec dneva doživimo nad valujočimi polji še imeniten sončni zahod.