Ravnanje delodajalcev z zbirko osebnih podatkov zaposlenih

Delodajalci o zaposlenih vodijo najrazličnejše evidence, v katerih se zbirajo med drugim tudi osebni podatki. Ali v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov obstajajo kakršne koli dolžnosti delodajalca? 

 

- za zbiranje obstoji podlaga v zakonu ali

- je za zbiranje pridobljena predhodna privolitev posameznika.  

Brez zakonske podlage oz. brez privolitve posameznika pa se ne glede na navedeno, lahko zbirajo tudi osebni podatki oseb, s katerimi je družba v pogodbenem razmerju, kadar gre za osebne podatke, ki jih potrebuje za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja. 

- Ali za zbiranje osebnih podatkov obstaja podlaga v zakonu?
- Ali je pridobljena privolitev zaposlenega?

- Ali pravica delodajalca za zbiranje osebnih podatkov izhaja iz pogodbenega razmerja z zaposlenim? 

Poleg ustrezne pravne podlage za zbiranje osebnih podatkov o zaposlenih, je dolžan delodajalec za zbrane osebne podatke zagotoviti tudi katalog podatkov. Natančno vsebino kataloga podatkov določa Zakon o varstvu osebnih podatkov v 15. členu.  

Delodajalec je kot upravljavec zbirke osebnih podatkov dolžan zbirko podatkov prijaviti Ministrstvu za pravosodje in sporočiti tudi nekatere podatke iz zbirke. Zbirko osebnih podatkov mora prijaviti 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke. 

Z opustitvijo zgoraj navedenih dolžnosti delodajalec kot upravljavec osebnih podatkov stori prekršek, za katerega se kaznuje z denarno kaznijo od 500.000 do 1 milijon SIT. 

 

Veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov ne določa nobenih izjem. Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je bil objavljen v UL RS 86/2004 in bo začel veljati 1.1.2005, pa na tem področju za delodajalce predvideva izjemo – zbirke osebnih podatkov, ki jih o svojih zaposlenih vodijo v skladu z zakonom, ne bo potrebno prijaviti Ministrstvu za pravosodje tistim delodajalcem, ki za nedoločen čas nimajo zaposlenih več kot 20 oseb. 

Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS 59/99)