Rafting - adrenalinska sprostitev

Adrenalinski športi so v Sloveniji čedalje bolj priljubljeni. Mednje sodi tudi rafting, po domače raftanje, tudi zato, ker dviguje adrenalin ob razmeroma majhnem tveganju. Za nameček se vse skupaj odvija v nedotaknjenem okolju nekaj najlepših slovenskih rek. Zato ne čudi, da se ljudje, potem ko rafting skusijo prvič, vanj zaljubijo. In se kot zaljubljenci k njemu praviloma tudi vračajo.

Kaj je rafting

Rafting je angleška beseda, ki po slovensko preprosto pomeni splavarjenje. Če pa o raftingu pišemo kot o športu, ta prevod ne zadošča več. Slovenci imamo bogato flosarsko tradicijo, s katero pa današnje dogajanje na divjih vodah nima veliko zveze. Nekoliko na dolgo bi pojem rafting, kakršnega poznamo danes, lahko razložili kot spust z gumijastim čolnom po divjih vodah. Peneča se voda je že leta in leta pritegovala pozornost pustolovcev. Njene in z njo povezane čare neokrnjene narave so prvi odkrili Američani. V zvezni državi Kolorado so se z velikimi gumijastimi čolni spuščali po deroči vodi sprva v glavnem le v raziskovalne namene. Da bi raziskali reko, njeno porečje ter rastlinstvo in živalstvo v reki in ob njej, so organizirali številne odprave. Njihove pripovedi o nepozabnih doživetjih, ki so se kmalu razširile po bližnji in daljni okolici, so na deroče reke privabljale vedno več ljudi. Američani so hitro ugotovili, da rafting združuje vse, kar sodobnemu človeku manjka: užitek v naravi, gibanje in prijeten občutek nevarnosti.

Začetki raftinga pri nas

V Evropi so se v začetku sedemdesetih let so se z raftingom prvi začeli ukvarjati Francozi. Nedolgo zatem so se za rafting navdušili tudi Slovenci. Pustolovec Janez Valant se je s kupom sešitih gum, ki so spominjale na čoln, začel spuščati po slovenskih rekah in rekah sosednjih držav. Leta 1981 je registriral prvi raftinški klub pri nas, leta 1984 pa je priredil prvo raftinško tekmo v Tacnu. Resnejša tekmovanja so se začela leta 1991, ko je bilo ustanovljenih že več slovenskih klubov. Slovenski rafting je zaradi zagrizenosti in resnega dela klubov hitro napredoval, kar se je pokazalo tudi na vseh mednarodnih tekmovanjih.

V Sloveniji se je prvi raftinški čoln pojavil leta 1949 v Hrastniku. Šlo je za napihljiv ameriške vojske. Imeli so ga v Brodarskem društvu Hrastnik. Uporabljali so ga za lastno zabavo ter za pomoč ob tekmovanjih in nesrečah na vodi in ob njej. Z njim so se spuščali po Savi med Zagorjem in Hrastnikom. Prvi spust po Savi Bohinjki sta z manjšim napihljivim čolnom opravila leta 1976 Matija in Žele Perko. Spust sta začela v Bohinjskem jezeru in končala pod vasjo Bohinjska Bela. Posledice so bile dvakratno prevračanje, izgubljeno veslo in neizmerno navdušenje nad opravljenim spustom. Poleti 1977 so se prvi raftarski navdušenci že spustili z gumenjaki po Savi Bohinjki, kmalu po tem pa tudi po Savi Dolinki. Na Savi Bohinjki se je spust začel v Soteski in končal pod vasjo Bohinjska Bela.

Največja težava so bili slabi čolni, ki so puščali in jih je stalno zalivala voda. Zaradi tega so se morali raftarji večkrat ustaviti, napihniti čoln in iz njega zmetati vodo. Treba je bilo dobiti čolne, primerne za divjo vodo, ki bi prenesli trke s skalami in prevračanja. Podobne težave so bile tudi z drugo opremo, kot so primerna enolistna vesla in čelade. Rešilni jopiči so bili isti, kot so jih uporabljali na morju, ali pa so bili odpisani na potniških letalih. Rešilni jopiči veslačem niso dajali dovolj svobode, težko jih je bilo dobro privezati, da se med veslanjem ne bi premikali in jih pri tem ovirali.

Komu je rafting namenjen

Rafting sodi med športe na vodi, ki so iz leta v leto bolj priljubljeni, tako da se z njim ukvarja vse širši krog ljudi. Rafting se lahko udeleži vsak. Spodnja starostna meja je nekje pri petih letih, zgornja pa ni omejena. Temu in izkušnjam primerno seveda izberemo progo. Podobno kot pri številnih drugih oblikah vadbe pa se je tudi pred raftingom treba ustrezno ogreti. Raztezanje mora biti sproščeno, pozornost je usmerjena na mišice, ki jih raztegujemo.

Prostor vadbe

Za rafting je potrebna bolj ali manj deroča reka, ki pa mora biti seveda primerno vodnata. V Sloveniji rafting pogosto omejuje predvsem nizek vodostaj rek sredi poletja. Izjemi sta Sava Dolinka in Sava, kjer v hidroelektrarni Moste v Žirovnici dnevno spuščajo vodo, tako da je je tudi sredi največje suše dovolj za rafting. Poleg Slovencem najbolj znane Soče so tu še Krka, Sava Bohinjka, Kolpa, Savinja, Idrijca, Mura in že prej zapisani Sava in Sava Dolinka.

Oprema

Za turistični rafting ne potrebujete posebne opreme, le kopalke, majico s kratkimi rokavi in čevlje za vodo (“superge” ali športne sandale). Vso drugo potrebno opremo bo priskrbel organizator (plavalni jopič, čelado, neoprensko obleko, anorak in veslo ter seveda čoln). Za tiste, ki bi radi sami kupili raftarsko opremo, pa so cene naslednje: čoln stane približno 650.000 tolarjev, plavalni jopič 10.000, neoprenska obleka 15.000, veslo 4000 tolarjev. Cene spusta so od 2500 do 7000 tolarjev na osebo, odvisno pač od odseka na posamezni reki in števila udeležencev.

Drugi stroški

Bistvenih drugih stroškov pri raftingu ni, prevoz na štartno mesto je ponavadi vključen v ceno spusta, spust pa se ponavadi konča s piknikom, ki pa ga je treba doplačati.

Učinki vadbe na podjetnike

Rafting je svojevrstno razvedrilo, ki ne zahteva izjemnega tehničnega znanja. Razmeroma lahko se ga naučijo tudi netrenirani športniki in tisti, ki se z raftingom začnejo ukvarjati šele v odrasli dobi. Predvsem tistim, ki se spusta z raftingom udeležijo kot naključni turisti, pa omogoča, da ob razmeroma majhnem tveganju doživijo razburljive pustolovščine, ki so bile doslej rezervirane za kajakaše z veliko večjim in težje pridobljenim znanjem. Rafting z zaključnim piknikom, lokostrelstvom, odbojko … je lahko odlična ideja za sindikalni izlet, kot tudi za pogostitev poslovnih partnerjev. Pri raftingu se izkaže določena skupinska uigranost tistih, ki so v istem čolnu in pa tekmovalnost med posameznimi čolni. Obstajajo podjetja, ki vsakoletno priredijo takšen izlet, nekateri pa celo spomladi in jeseni.

Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo

Da imajo poslovni ljudje vse manj časa, čivkajo že vrabci na veji. Rafting pa ponuja idealno sprostitev ob koncu tedna. Ker je rafting mogoč samo v določenih mesecih (zaradi različnega vodostaja rek), je idealen predvsem kot dopolnilna športna dejavnost.

Motivacijski vidik

Rafting podobno kot druge športne dejavnosti izboljša počutje in polepša postavo. Še zlasti obremenjene so mišice na rokah in trebuhu, poraba kalorij pa je zaradi pospešene presnove izdatnejša.

P. S.: Do skrivnosti raftinga smo se prebijali s pomočjo Danijela Paplerja iz podjetja Alter sport Podnart ( www.alter-sport.si; 041-637-162).

Drugi adrenalinski vodni športi

Ob dogovorjeni uri se prijatelji zberejo v raftinškem centru in nato odidejo z organiziranim prevozom na štartno mesto. Sledi veselo natikanje neoprenskih oblek, rešilnih jopičev in čelad. Izvedeli boste nekaj teorije: o veslanju, reševanju, kaj storiti ob padcu v vodo in podobno. Tako po prijetni daljši ali krajši vožnji dosežemo cilj. Če niste ljubitelji kolektivnih športov, kjer se morate podrejati skupini, če ste za romantiko v dvoje, ali samotarska duša in se čutite sposobne brez vodnika peljati po “svoji” reki, vam večina centrov ponuja gumijaste kanuje, ki so zelo stabilni in kos še tako divji vodi. Kanu je dvo- ali trosed. Vodnik gre z vami skupaj v enem izmed kanujev ali pa vam kaže pravilno pot in daje navodila iz kajaka.

Pri vodnih športih pa je tu še canyoning ali po slovensko soteskanje. Kakšnega predhodnega znanja ne potrebujete, dovolj je, da znate plavati in si upate pogledati z višine petega nadstropja.