Prva zapoved – inovativnost

Organizatorji Slovenskega foruma inovacij so zadovoljni s statistiko šestega dogodka, ki je potekal konec novembra – največ prijavljenih inovacij, najboljša povprečna ocena prijavljenih inovacij, največ obiskovalcev doslej. Zgodba o Sloveniji kot deželi inovatorjev je še kako živa.

 

Kar so odgovorni manj poudarjali, je, da se mnogo inovacij nikoli ne udejanji v obliki tržnega izdelka ali storitve. Kot pravi direktor JAPTI-ja Igor Plestenjak, doživi komercializacijo le približno polovica najboljših inovacij, ki jih inovatorji predstavijo na forumu. Brez komercializacije pa tudi najboljša inovacija nikomur ne koristi, kar dobro vedo v tistih podjetjih, v katerih je inovativnost glavni vir prihodkov. Prav inovativnost namreč mnoge postavlja med najpomembnejše igralce na trgu. Morda zanje niste še nikoli slišali, saj delujejo v ozkih tržnih nišah, navadno na medpodjetniškem trgu, in se redko javno izpostavljajo. Nemški ekonomist dr. Hermann Simon, ki je pred 15 leti prvi prepoznal njihove skupne značilnosti, jih je poimenoval skriti zmagovalci. Ti so tudi med slovenskimi podjetji, je pokazala lanska raziskava poslovne šole IEDC in organizacije CEEMAN, v kateri so skrite zmagovalce iskali v srednji in vzhodni Evropi. Mnoge med njimi smo v preteklosti predstavili tudi v Podjetniku in nekateri so postali podjetniki leta. V nekaterih podjetjih – skritih zmagovalcih je inovativnost celo glavna značilnost in pričakuje se, da so inovativni čisto vsi zaposleni – izjema je morda le tajnica. Prav zaradi kulture inovativnosti so ta podjetja na zmagovalnih stopničkah, četudi niso v soju žarometov.

 

Danes doživljamo hiperprodukcijo inovacij, na Zemlji živi in dela več znanstvenikov kakor v vsej dosedanji zgodovini človeštva skupaj in vsak trenutek lahko nekje na svetu nastane inovacija, ki bo spremenila svet. Še vedno smo sredi informacijsko-komunikacijske revolucije in hkrati na pragu nove tehnološke revolucije, ki jo bo zaznamovala konvergenca tehnologij, so prepričani futurologi. Morda se komu zdi, da bi bilo vlak inoviranja treba nekoliko upočasniti, a Blaž Kos pravi, da se je vožnja šele dobro začela in živimo v stoletju tehnološkega rokenrola, v katerem bodo uspešni le tisti, ki bodo vsaj držali korak z novostmi.