Protiustavnost določb zakona o izvršbi in zavarovanju

Upnike v postopku izvršbe na nepremičnine seznanjamo z odločbo ustavnega sodišča, ki ugotavlja neustavnost drugega odstavka 188. člena in drugega odstavka 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). 

1. Drugi odstavek 188. člena ZIZ govori o prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku na drugem naroku, kjer se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico ugotovljene vrednosti. 

 

Po mnenju ustavnega sodišča navedena določba zakona sama po sebi ni sporna, saj ne predstavlja nesorazmernega posega v lastninsko pravico dolžnika, ki bi upravičevala omejitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva. 

Poseg v upnikovo pravico do poplačila zaradi varstva pravic dolžnika je utemeljen le v primeru, ko izvršba za dolžnika predstavlja nesorazmerno težo ter bistveno prizadene njegove človekove pravice. Tako je omenjena določba zakona sporna le v primeru, ko omogoča, da na javni dražbi nepremičnino kupi upnik po vrednosti, ki je nižja od ugotovljene, njegova terjatev pa je tako visoka, da iz zneska, dobljenega s prodajo, ni poplačan. Tako upnik sam dobi nepremičnino po nizki ceni, obenem pa obdrži še terjatev proti dolžniku. To pomeni, da je sorazmerje med ustavno zavarovanima položajema dolžnika in upnika porušeno v tolikšni meri, da ne zdrži ustavne presoje testa sorazmernosti. 

Omenjena določba zakona dopušča možnost, da upnik postane lastnik nepremičnine, katere vrednost je lahko tudi do polovice nižja od ugotovljene tržne vrednosti nepremičnine. Obenem mu še vedno ostaja terjatev za razliko med zneskoma.  

 

Po drugi strani dolžnik izgubi lastninsko pravico na nepremičnini za ceno, ki je lahko do polovice nižja od ugotovljene vrednosti, še vedno pa mu ostaja dolg do upnika. To po mnenju ustavnega sodišča pomeni bistven in nesorazmeren poseg v lastninsko pravico dolžnika, s čimer je kršen 33. člen ustave. 

2. Določba 194. člena ZIZ nadalje določa primere, ko nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, ter primere, ko sodišče ustavi izvršbo. V drugem odstavku določa, da sodišče ustavi izvršbo, če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka ali če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico vrednosti.

Ustavno sodišče meni, da je navedeni odstavek 194. člena ZIZ v neskladju z ustavo, v kolikor se določba vsebinsko navezuje na tisti del določbe drugega odstavka 188. člena ZIZ, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo.

Dokler zakonodajalec ne bo odpravil neskladij, je ustavno sodišče določilo, da se v primerih, ko nepremičnino v izvršilnem postopku kupi upnik za ceno, ki je nižja od ugotovljene vrednosti nepremičnine in terjatev upnika iz tega zneska še vedno ni poplačana, v celoti šteje, da je upnik poplačan do ugotovljene vrednosti nepremičnine. 

Državni zbor RS mora v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije odpraviti ugotovljeno neskladje z ustavo. 

VELJAVNOST:
Od 10.12.2004.

PRAVNI VIR:

Odločba ustavnega sodišča o ugotovitvi neustavnosti drugega odstavka 188. člena in drugega odstavka 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (UL RS 132/2004)
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 51/98, 75/2002, 16/2004, 40/2004)