Protidobave so (neizkoriščena) priložnost

Slovenija je v zadnjih petih letih v povprečju vsako leto kupila za 80 milijonov evrov vojaške opreme. Več kot polovico opreme je kupila pri slovenskih proizvajalcih, drugo pa je uvozila. Tuji dobavitelji so po zakonu o dolgoročnem opremljanju slovenske vojske dolžni za vsoto prodane opreme v Sloveniji kupiti druge izdelke ali storitve oziroma kako drugače pomagati slovenskemu gospodarstvu. Za tovrstne posle se je v Sloveniji udomačil izraz protidobava, v tujini govorijo tudi o poslih »offset« in industrijski participaciji.  

Protidobave so priložnost za slovenska podjetja. Samo lani so dobavitelji vojaške opreme zaradi obveznosti v Sloveniji kupili za 22 milijonov evrov blaga. Največ so kupovali stroje, naprave, električno in optično opremo, vozila in plovila. »Znesek protidobav sploh ni majhen, še posebej če ga primerjamo s proračunom tehnološke agencije ali z vsemi državnimi sredstvi za tehnološki razvoj,« pravi Dušan Bevc, samostojni svetovalec za protidobave in eden najboljših poznavalcev protidobav pri nas. Po njegovem prepričanju so protidobave za državo eden najcenejših načinov spodbujanja gospodarstva, saj ima z nadzorovanjem izvajanja protidobav veliko nižje stroške kot z razdeljevanjem različnih subvencij in podpor gospodarstvu. 

Protidobave niso vedno mogoče 

Za državo bi bilo seveda najbolje, če bi lahko s protidobavami pogojevala vsak večji nakup v tujini, kar pa na žalost ni mogoče. Svetovna trgovinska organizacija namreč za razvite države določa, da lahko protidobave uveljavljajo samo pri nakupih opreme za nacionalno varnost, se pravi pri nakupih vojaške opreme. Tudi drugi pogoji za izvajanje protidobav se na splošno zaostrujejo. Trenutno lahko tuji dobavitelji vojaške opreme v okviru protidobav v Sloveniji kupujejo katerokoli blago. Evropska unija pa že razmišlja, da bi dovoljevala samo še neposredne protidobave, in sicer so to tiste, pri katerih sta predmet nakupa in predmet prodaje povezana (na primer: kupimo tanke, prodamo pa merilne naprave za tanke). »Vprašanje je, ali so predlagatelji sprememb dobro razmislili. Za države, ki imajo dobro razvito obrambno industrijo, je predlog sprejemljiv, manjše države (taka je tudi Slovenija) pa imajo premalo obrambne industrije, da bi lahko izvozile dovolj vojaške opreme,« opozarja Dušan Bevc.