»Promocije svojega dela tvegani kapital ne dela«

»Združenje smo ustanovili, da nastopamo enotno. Namen združenja je, da postavimo standarde ravnanja in kodeks profesionalizma, saj je tvegani kapital v Sloveniji mlada panoga in marsikdo poskuša to izkoristiti. Dokler klienti nimajo jasne slike in izdelanega trga, so zelo nebogljeni in bolj podvrženi temu, da nasedejo malverzacijam«, pravi Jure Mikuž, ustanovitelj in vodja družbe RSG Kapital ter trenutno predsedujoči združenja. 

 

V združenju je aktivnih šest skladov tveganega kapitala, največji je prav RSG Kapital, ki ima za vlaganje v podjetja blizu 20 milijonov evrov sredstev. »S tem smo na meji tega, kar je ekonomsko sprejemljivo v razvitem svetu,« je prepričan Mikuž. Tudi zato Slovenije na svetovnem zemljevidu tveganega kapitala ne najdemo. Nismo pa nikakršna izjema, saj je na njem le nekaj območij, na katerih so družbe tveganega kapitala zbrane na kup. Največja in najbolj znana točka je Silicijeva dolina, v ZDA sta vroči točki še New York in Boston. Zelo razvit trg tveganega kapitala je v Izraelu, kjer se je naslonil na tamkajšnjo vojaško industrijo in je še najbolj podoben Sloveniji, saj gre za majhno državo, v kateri veliko vlagajo v tehnologije. V vzponu je Kitajska, tudi Evropa ima nekaj oaz tveganega kapitala, najbolj znan je London, kjer ima pisarno tudi veliko ameriških skladov, zelo hitro se razvija Berlin. »V Evropi so močne banke, ki zavirajo rast tveganega kapitala, ker podjetja relativno zgodaj pridejo do bančnih virov,« šibko dogajanje v Evropi utemeljuje Mikuž in dodaja: »Drugi razlog je, da se tvegani kapital razvija tam, kjer je zelo močna posamezna industrija ali zelo močna pretežno vojaška industrija.« 

Potrebna je specializacija  

V Sloveniji so skladi lani v podjetja start-up investirali tri milijone evrov. V RSG Kapitalu so lani izvedli tri investicije. »Vsaka investicija zahteva pol leta dela, da se izpili, da pride do posla, da se izpogajamo, postavimo strategijo. Ko je dogovor sklenjen, vsaj dva meseca nekdo intenzivno dela s podjetjem, da ga usmeri v prave smernice, kar se tiče odločanja, strukture …,« pravi Mikuž. Ob že obstoječih sedmih investicijah, ki jih prav tako redno in intenzivno spremljajo, je to največ, kar lahko naredijo v letu dni.  

 

Na trg tveganega kapitala je vstopila tudi država, ki je prek razpisov v sklade vložila svoja sredstva in tako postala družbenik. Kot pravi Mikuž so enakovredni drugim, več je birokracije, to pa je tudi vse. »Država se mora še veliko naučiti, misli, da bo veliko stvari regulirala in ukalupila, v podjetništvu pa mora biti del odprt, da imajo ljudje možnost ustvarjati,« pravi Mikuž.