Probleme boste rešili z risbo

Naleteli ste na problem. Podjetje raste, toda kako razporediti delo med starimi in novimi zaposlenimi? Kaže, da bi lahko za svoj izdelek povečali trg, a nekaj bi bilo treba ukreniti. Toda kaj, kako se sploh lotiti izziva? Zdi se vam, da vam delo krade že ves prosti čas. Kako bi se lahko drugače organizirali?  

V svojem poklicnem in tudi osebnem življenju se ves čas srečujete z novimi vprašanji, ki zahtevajo nove rešitve. Prave rešitve. Vi pa sedite na stolu in zrete predse v steno, rešitve pa se nočejo prikazati.  

 

Ste kdaj pomislili, da bi v roke vzeli svinčnik ali več barvnih svinčnikov ali flomastrov in pomagali možganom, da po naravni poti kar nekako sami od sebe poiščejo rešitev? Da, poskusite metodo miselnih vzorcev!

 

 

Kdo je Tony Buzan 

»Izumitelj« miselnih vzorcev je angleški psiholog Tony Buzan, eden vodilnih strokovnjakov na področju proučevanja delovanja možganov. Je redni predavatelj na vrhunskih univerzah v več državah. Izdal je več knjig, ki so prevedene v številne jezike. Pri nas smo leta 1980 dobili prevod Delaj z glavo (DDU Univerzum; izvirnik: Use Your Head, izšel leta 1974 v Londonu). Njegova knjiga Use Both Sides of Your Brain (New York, 1977) je bila prodana po vsem svetu v več kot milijon izvodih. O miselnih vzorcih je predaval celo članom angleškega parlamenta. Nastopal je tudi v televizijskih predstavitvah in videofilmih ter radijskih oddajah po vsem svetu in poučeval otroke po Evropi in Ameriki. Imel je zamisel, da bo leta 2000 uporabljalo miselne vzorce sto milijonov ljudi (!).  

Metoda miselnih vzorcev 

Miselni vzorci so sila preprosta metoda risanja zamisli. Na sredo papirja napišete cilj, ki ga želite doseči, ali problem, ki se ga boste lotili. Potem pa potegnete vejo iz te središčne točke in nanjo napišete prvo misel ali prvi problemski sklop, ki se vam porodi (če kupujete stanovanje, bo prva veja morda »izbira kraja«). Od tu naprej imate možnost, da to vejo naprej razčlenjujete (»bližina mestu«) ali pa odprete povsem novo vejo (na primer »denar«). In tako naprej. Lahko skačete z veje na vejo. Lahko odpirate nove veje ali podaljšujete stare (dodajate že »liste«), dokler ne napolnite papirja, ali do trenutka, ko se vam bo zdelo, da imate pred seboj jasno sliko vseh možnosti in povezav. Veje lahko povežete s puščicami, če odkrijete soodvisnost. Možgani dobijo krila, celotna zamisel dobesedno vzhaja pred očmi. Imamo pregled nad celoto in nad posameznimi elementi. Preprosto, učinkovito in sproščujoče. Ker smo pri izdelavi miselnega vzorca dejavni in ustvarjalni, obdelano snov z lahkoto obnovimo in si jo tudi zapomnimo!  

Jezik možgane utesnjuje 

Zamisel miselnih vzorcev izhaja iz ugotovitev, da jezik možgane utesnjuje. Jezik je zelo okorno orodje za izražanje našega razmišljanja in notranjega doživljanja. Še okornejši, ker smo naučeni in navajeni zamisli nizati zaporedno, eno za drugo. Na drugo misel lahko preidemo šele, ko prvo dokončamo. Tak način razmišljanja in zapisovanja je v nasprotju z delovanjem možganov. Ti so namreč zelo živahni in ko dobijo informacijo, jo razpošljejo po živčnih končičih na vse strani, hkrati iščejo povezave s podobnimi informacijami in jo skušajo uskladiščiti na najustreznejše mesto v živčnem sestavu. Od tod tudi različne asociacije (preskoki na nekaj drugega, kar se nam je kdove odkod in zaradi kakšne podobnosti prikradlo v misli in izpodrinilo prejšnjo temo razmišljanja), nenavadne, nove zamisli … Miselni vzorci sledijo temu naravnemu dogajanju v možganih. Zato zamisli ne zapisujemo po vrsti, od leve proti desni, kot smo navajeni in naučeni, pač pa preskakujemo z veje na vejo, kot se nam zamisli pač pojavljajo. Potegnemo puščico, črto, povežemo, zapišemo besedo, dve … pa je.  

In celotna naša zamisel je ujeta na papir: enostavno, urejeno, pregledno!  

Vsakdo tvori vzorce drugače 

Miselni vzorci nam pomagajo na sestankih, ko se pripravljamo na projekt, si delamo dnevni načrt, prebiramo članek ali strokovno knjigo, oblikujemo poročilo, se pripravljamo na komercialno predstavitev, prikazujemo skupini sodelavcev svojo idejo o rešitvi kompleksnega problema, nekomu nekaj razlagamo … In z začudenjem bomo opazili, da smo pri delu učinkovitejši, bolj organizirani, nazorni in sveži, saj ne bo več muk, ki jih trpimo pri napornem zapisovanju, pri potrpežljivem razlaganju ali ko si prizadevamo, da bi razumeli bistvene stvari, skrite v gorah papirja.  

 

Da bi izkoristili metodo miselnih vzorcev, zadošča že papir in nekaj svinčnikov. Obstaja pa tudi računalniški program MindManager, ki vam jih pomaga risati. Ponuja prednost, da lahko posamezne misli hitro oblikujete v naloge in prenesete v standardne računalniške programe, v katerih načrtujete delo. Izkušnje kažejo, da slikovna predstavitev omogoča 30-odstotno hitrejše razumevanje in sporazumevanje, 20-odstotno hitrejše sprejemanje skupinskih odločitev in dogovorov, 60 odstotkov krajši čas »sestankovanja« in 20 odstotkov krajši čas pri projektnem delu.   

Miselni vzorci tudi pri nas niso novost, le v delovnem okolju jih, žal, redno uporablja še malo zaposlenih. Že davnega 1980 leta je Zavod SR Slovenije za produktivnost dela poskrbel za prevod knjige Tonyja Buzana »Delaj z glavo« v slovenščino in hkrati organiziral predvajanje TV-oddaje (ki je bila prirejena po istoimenski seriji televizijskih oddaj britanske proizvodnje BBC). Miselne vzorce so začeli uporabljati posamezniki, bolj množično pa se takrat »niso prijeli«. Pač pa se je izkazala naša šolska javnost, ki jih je uspešno zasadila v učni proces že pred dvajsetimi leti. Tako so se navadili delati z njimi šolarji, študentje, učitelji in marsikdo od mladih staršev, ko so navdušeno spoznali koristi, pridobljenih s takim načinom razmišljanja. Veliko zaslug za to ima profesorica pedagogike in predmetna učiteljica slovenskega jezika in zgodovine Marija Gabrijelčič iz Novega mesta, avtorica nekaj knjig z osrednjo temo »miselni vzorci kot orodje uspešnosti v učnem procesu«.