Pričakovanja in nesporazumi

Trg svetovalnih storitev je v vseh evropskih državah sicer izjemno dinamičen in hitro raste. Storitev, ki jih podjetja naročajo zunaj, je čedalje več po obsegu in strukturi, pa tudi frekvenca naročanja hitro narašča. Čedalje pogosteje – še zlasti to velja za industrijsko najrazvitejše države – podjetja naročajo storitve z vse večjo dodano vrednostjo. Stopnja rasti trga svetovalnih storitev pa je najvišja v državah, kjer ta trg še ni dobro razvit. Med razlogi, ki so v največji meri vplivali na hitro rast tega trga v zadnjih letih, poznavalci navajajo predvsem naraščajočo globalizacijo v kombinaciji z razvojem industrijskega sektorja, ki temelji predvsem na malih in srednjih podjetjih.

Med značilnostmi poslovanja malih in srednje velikih podjetij, iz katerih tudi rastejo potrebe po svetovanju, najpogosteje omenjajo:

• pomanjkanje in težavno pridobivanje virov (finančnih in kadrovskih),
• bolj podjetniški kot managerski način poslovanja podjetij,
• pomanjkanje dolgoročnejših načrtov in vizije.
• v večji meri: ko nastanejo resne težave v delovanju podjetja ali
• v manjši meri: ko ocenijo, da nekdo ponuja storitev, ki jim lahko bolje zadovolji specifične potrebe poslovanja, še zlasti če gre za najbolj kvalificiranega ponudnika določene storitve.

Po drugi strani pa tem podjetjem priznavajo prilagodljivost in spretnost pri ugotavljanju priložnosti ter v zadnjem času vse bolj tudi težnjo po razvijanju povezav in strateških zavezništev z namenom ustvariti kritično maso za uvrstitev na globalne trge. Zakaj odločitev za zunanjega svetovalca Tipični primeri, ko se podjetniki odločajo za zunanje svetovanje, so:
Ugotavimo lahko torej, da podjetniki pogosteje iščejo pomoč takrat, ko se znajdejo v težavah, kot zaradi preudarka, da bi lahko dosegli koristi zaradi prihrankov, učinkovitejšega poslovanja in večje odzivnosti (zaradi boljše organiziranih poslovnih procesov). Ugotovitev, da je pomanjkanje načrtovanja poslovnih dejavnosti pogosto že kar značilno za mala in srednja podjetja, se ponuja kar sama od sebe.

Kako izbrati ponudnika

Zelo pomembno je, da znamo natančno in pravilno opredeliti potrebe po svetovanju. Iz tega sledi izbor določenega svetovalca, opredelitev storitve in skladnost med dejansko potrebo in izbrano storitvijo.

Vse to je mogoče veliko bolje uresničiti, če ustrezno načrtujemo poslovanje podjetja. đ

Izbor ustreznega ponudnika je za večino naročnikov zahtevna naloga. Praktično v vseh evropskih državah podjetniki ugotavljajo, da so ponudniki storitev nekako “skriti”, da ne znajo opredeliti storitve, ki jo potrebujejo, vlada splošno pomanjkanje informacij ter zavest, da imajo premalo denarja za plačilo teh storitev (zato iščejo zunanjo finančno podporo).
Težava je tudi v tem, da podjetniki nimajo znanja, da bi sami ocenili prispevek svetovalca. Zato veliko podjetnikov meni, da vrednosti opravljene storitve za poslovanje podjetja enostavno ni mogoče izmeriti.

Kako pa evropski podjetniki na splošno ocenjujejo izvedbo storitve? Gre za stroškovni vidik (naročniki se pogosto pritožujejo, da je cena višja od tiste, ki je bila okvirno dogovorjena), čas izvedbe (naročniki se pritožujejo, da je predvideni čas pogosto presežen) in pa raven ter kakovost sodelovanja med naročnikom in izvajalcem storitve (ki sta izjemno pomembni za uspešno izvedbo in tudi dajeta končni pečat oceni zadovoljstva naročnika s storitvijo).

Ocena ustreznosti storitve

Po eni strani ankete kažejo, da je sicer večina naročnikov (dejanskih uporabnikov storitev) v glavnem zadovoljna s storitvami, obenem pa pogosto navajajo, da vrsta in kakovost naročenih in/ali dobavljenih storitev ne ustrezata dejanskim potrebam podjetja. To pomeni, da obstaja (še) precejšen prepad med zavestjo o tem, kaj podjetje potrebuje, in med storitvijo, ki jo zna ali jo je sposobno pridobiti na trgu. Odtod nasvet: naročnik in ponudnik (svetovalec) se morata potruditi, da se v začetku sporazumeta glede problemov in pričakovanj.