Pridržek lastninske pravice

Prodajalec in kupec se s prodajno pogodbo o prodaji premične stvari dogovorita, da bo prodajalec stvar izročil kupcu, pri čemer slednji na njej ne pridobi lastninske pravice vse do trenutka, dokler ne plača kupnine. Stvar je torej dejansko prešla v posest kupca, vendar bo na njej pridobil lastninsko pravico pod odložnim pogojem, ko plača kupnino. Problem v tej zadevi lahko nastane, če je kupec v veliki meri zadolžen in če ravno v tem času, ko ima stvar v posesti, pride do rubeža premičnih stvari na njegovem naslovu. Kako si prodajalec zagotovi, da je stvar, na kateri si je izgovoril pridržek lastninske pravice, izvzeta iz rubeža?  

Namen dogovora o pridržku lastninske pravice je zavarovanje terjatve prodajalca do kupca. Nastanek pridržka lastninske pravice se v našem pravu nikoli ne domneva, prodajalec in kupec se morata o njem posebej dogovoriti. Dogovor o pridržku lastninske pravice je načeloma mogoče skleniti ustno, pisno ali pa na podlagi splošnih pogodbenih pogojev prodajalca. Mogoče ga je skleniti ob sami sklenitvi prodajne pogodbe ali pa tudi kasneje, vendar do trenutka, ko je lastninska pravica prešla na kupca.  

Položaj pogodbenih strank je v tem  primeru povsem specifičen: kupec z dobavo stvari postane neposredni posestnik, ne pridobi pa lastninske pravice na stvari, temveč le pričakovano pravico, da jo bo pridobil, ko bo izpolnil svojo dolžnost plačila kupnine. Kupec s pridobljeno stvarjo ne sme razpolagati kot lastnik, saj bo razpolagalno sposobnost pridobil šele s pridobitvijo lastninske pravice. Na splošno namreč velja, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam.  

Kakšno pa je razmerje kupca do dobrovernih tretjih oseb, ki niso (mogle) vedeti, da kupec dejansko še ni lastnik stvari, s katero razpolaga? Dobroverne tretje osebe na stvari pridobijo lastninsko pravico v skladu s pravili 64. člena Stvarnopravnega zakonika, prodajalec pa ima v tem primeru do kupca le odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbene obveznosti. 

 

Obravnavani institut bo imel učinek proti tretjim osebam, ki so kupčevi upniki, če bo dogovor o pridržku lastninske pravice imel overjen kupčev podpis. Overitev mora biti opravljena pred uvedbo stečaja ali rubeža stvari. V tem primeru bo prodajalec lahko uveljavljal svojo pravico do pridržka lastninske pravice, kar konkretno pomeni, da določena stvar ne more biti predmet rubeža oziroma stečajne mase. 

Pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika je bil nastanek pravice do pridržka veljavno sklenjen le, če je imel obliko notarskega zapisa, kar pa je dejansko omejevalo njegovo uporabo v pravnem prometu. Določena formalna oblika se po sedanji ureditvi zahteva le, če želi prodajalec doseči neposredne pravne učinke proti zgoraj navedenim kupčevim upnikom. 

Na koncu gre morda opozoriti še na dejstvo, da je pridržek lastninske pravice mogoč le za premične stvari, ne pa za nepremičnine, saj so za to področje predvideni drugačni načini zavarovanja terjatve.  

Izjema velja tudi za vse stvari, kjer se vodijo posebne javne knjige, tako da je v teh situacijah mogoč pridržek samo v primeru in pod pogoji, ki jih opredeljujejo te javne knjige. 

PRAVNI VIR:
Obligacijski Zakonik (UL RS 83/2001)
Stvarnopravni Zakonik (UL RS 87/2002)