Pridobivanje soglasij za sklepanje poslov v gospodarskih družbah

Osebe, ki so v gospodarskih družbah pooblaščene za sklepanje pogodb, imajo v praksi pogosto omejitve, tako da določenih poslov sploh ne smejo sklepati ali pa morajo za sklenitev posla pridobiti soglasje določenega organa.  

 

Pooblastila poslovodje so pogosto interno omejena glede na:
- vrednost posla (npr. soglasje nad določeno vrednostjo),

- vrsto posla (odsvajanje nepremičnin, najemanje kreditov, …) ali

- kombinacijo vrste posla in njegove vrednosti (npr. najemanje kreditov nad določeno vrednostjo, …).  

V določenih primerih je torej za sklepanje poslov potrebno soglasje (npr. nadzornega sveta, skupščine, poslovodne osebe, če lahko posle sklepa druga oseba, …). Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali mora biti takšno soglasje dano vnaprej ali pa je lahko dano naknadno, kot odobritev. Odgovor na to vprašanje je odvisen predvsem od internih pravil družbe (družbene pogodbe, internih aktov, vsebine pogodbe o zaposlitvi, sklepov skupščine ali nadzornega sveta,  …).  

V primeru, da interna pravila družbe ne urejajo tega, kdaj in na kakšen način je potrebno soglasje pridobiti, je potrebno upoštevati pravilo, ki ga določa Obligacijski zakonik.  

Obligacijski zakonik pravi, da je mogoče soglasje pridobiti po dveh poteh:

2. kot odobritev - po sklenitvi pogodbe.  

V primeru, da se soglasje daje naknadno, je potrebno upoštevati dejstvo, da obstaja možnost, da soglasje sploh ne bo dano. To pa predstavlja za osebo, ki sklepa posel, znatno tveganje! 

Obligacijski zakonik tudi izrecno določa, da mora biti soglasje dano v isti obliki, kot je predpisano za pogodbo. To pomeni, da mora biti soglasje za pogodbo, ki se sklepa v pisni oblik prav tako dano v pisni obliki! 

Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)