Pretežno oblačno, z evrskim nasmeškom

(Big Stock Photo)

Industrija informacijskih tehnologij iz leta v leto postreže z novimi krilaticami. Zadnja leta je to računalništvo v oblaku (angl. cloud computing) oziroma samo oblak (cloud). V osnovi gre za storitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), za infrastrukturo, programsko opremo in podatke, ki se izvajajo v oddaljenih računalniških središčih in jih uporabniki uporabljajo prek interneta.

V resnici je računalništvo v oblaku več kot krilatica. Gre za razvojno usmeritev cele veje informacijske tehnologije. Po študiji milanske univerze iz leta 2010 naj bi računalništvo v oblaku do leta 2015 v Evropi ustvarilo 1,5 milijona novih delovnih mest. Evropska komisija je septembra 2012 predstavila strategijo EU in smele napovedi glede računalništva v oblaku. S prenosom poslovanja v oblak se bo med leti 2015 in 2020 ustvarilo do 600 milijard evrov prihrankov ter ustvarilo 2,5 milijona novih delovnih mest (ustvarilo naj bi se 3,8 milijona novih in izgubilo 1,3 milijona - zaradi odpuščanja informatikov v organizacijah). Največ naj bi od tega imela predvsem majhna podjetja, na račun 10 do 20-odstotne pocenitve informacijske tehnologije kot posledice nižjih stroškov delovanja oblaka.

Z uporabo računalništva v oblaku podjetje dejansko poceni strošek informatike, predvsem zaradi ekonomije obsega, ki jo dosegajo v velikih računalniških središčih. Poleg tega podjetja zmanjšajo kapitalske obremenitve zaradi odprave investicij v računalniško strojno in programsko opremo. V oblaku se namreč plačuje le naročnina, kar se v bilanci vodi kot strošek, brez amortizacije - enako kot se vodi stroške mobilne telefonije. Tako podjetja kapital v informacijsko tehnologijo sproščajo za naložbe v osnovno dejavnost.

Razjasnitev oblakov

Računalništvo v oblaku nas dejansko vrača na same začetke računalništva, ko so veliki osrednji računalniki skrbeli za procesiranje podatkov, do katerih so uporabniki imeli dostop preko terminalov. Sedaj se procesiranje in shranjevanje podatkov izvaja na strežnikih v oddaljenih računalniških središčih, z dostopom prek spletnega brskalnika. To v praksi pomeni, da se lahko storitev v oblaku uporablja s kakršno koli napravo, kar hkrati bistveno izboljša mobilnost aplikacij.