|
Iskalnik:
 |
Prepoved konkurenčnega dela družbenikov in poslovodijDružbenik ali poslovodja v vašem podjetju (d.o.o.) opravlja drugo delo v drugi gospodarski družbi, ki pa se ukvarja z vašemu podjetju konkurenčno dejavnostjo ali ima v tej družbi poslovni delež. Ali je to sploh dovoljeno?
Zakon določa, da družbeniki in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo ne smejo sodelovati v nobeni od vlog člana uprave ali nadzornega sveta, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetniki z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe.
Razlog za to je v naravi družbe z omejeno odgovornostjo. Ta je, v primerjavi z delniško družbo, že po definiciji zakona družba »zaprtega« tipa, kjer se med družbeniki vzpostavljajo določeni družbeniški odnosi, ki jih je potrebno spoštovati.
Družbeniki imajo pogosto interes, da bi se izognili konkurenčni prepovedi. To samo po sebi ni prepovedano, a je to treba izrecno in nedvoumno opredeliti v družbenih pogodbi. Da bi konkurenčna prepoved v določenem obsegu ne veljala, je izjeme (skladno z Zakonom o gospodarskih družbah) treba izrecno in konkretno opredeliti v družbeni pogodbi družbe z omejeno odgovornostjo. V okviru teh (neobveznih) sestavin družbene pogodbe se lahko določi:
- v korist družbenika oziroma poslovodje: družbenik oziroma poslovodja je prost konkurenčne prepovedi v obsegu, ki je določen v družbeni pogodbi; - zavarovanje koristi pravne osebe: konkurenčna prepoved lahko traja še določen čas po tem (vendar največ dve leti), ko družbenik oziroma poslovodja nima več lastnosti družbenika oziroma poslovodje te gospodarske družbe. Če te neobvezne vsebine v družbeni pogodbi niso določene, je nujno upoštevati konkurenčno prepoved v obsegu in na način, kot jo določa zakon o gospodarskih družbah. Sankcija za kršitev konkurenčne prepovedi je premoženjske narave, torej odškodnina, mogoče pa je zahtevati tudi prenos že sklenjenih poslov. PRAVNI VIR:
|
|
