Preplet posla in umetnosti

Zgodba Equrne se je začela v začetku osemdesetih z odločitvijo današnje lastnice Equrne umetnostne zgodovinarke Taje Vidmar - Brejc in Marjete Marinčič. Odločili sta se, da srednji generaciji likovnih ustvarjalcev omogočita razstavljanje in prodajo, saj so imeli najmlajši možnost razstavljanja v ŠKUC-u, že uveljavljeni pa v Moderni galeriji. Srednja generacija pa je ostala brez možnosti predstavljanja aktualne likovne produkcije. 

 

»Vedno sem živela z umetnostjo in jo cenila, to mi je privzgojil že moj stari oče, ki je bil velik zbiralec in podpornik umetnosti v svojem času, zato sem želela pomagati umetnikom, da s svojim delom preživijo, in tako sva z Marjeto in dvajsetimi akademskimi umetniki registrirali Trajno delovno skupnost samostojnih kulturnih delavcev Ljubljana, enota Equrna,« se spominja začetkov Taja Vidmar - Brejc, ki nasmejana pripoveduje, da takrat niso razmišljali, da bodo že v prvem desetletju tako uspešno razstavljali v Združenih državah Amerike, po celi Evropi in Avstraliji.

 

 

Galerija Equrna se je do zdaj predstavila na vseh pomembnejših mednarodnih likovnih sejmih, kot so: Art Basel, LA Art Fair, Art forum Berlin, Preview Berlin, ARCO - Madrid, Art Chicago, Paris Decouvertes, Art Hamburg in drugi. »Med prvimi iz takratne Jugoslavije smo začeli hoditi na likovne sejme in veliko časa sem porabila, da sem prepričala kulturne skupnosti, današnja ministrstva, da je prisotnost naših umetnikov in sodobne slovenske umetnosti na teh sejmih izrednega pomena, saj te sejme obiskujejo svetovno znani zbiralci, galeristi, muzealci, kritiki, teoretiki, umetniki in drugi ljubitelji umetnosti, ki narekujejo svetovne umetniške trende. Razstavljali smo predvsem dela slovenskih likovnih umetnikov, za katere smo menili, da so kvalitetna, da so v duhu časa in hkrati izvirna,« z žarom razlaga Taja Vidmar - Brejc, ki svoje posle postopno prepušča sinu Arnetu, filmskemu in televizijskemu režiserju. Družinsko podjetje pa brez omembe očeta, dr. Tomaža Brejca, ki je ena ključnih oseb zadnjih 40-ih let v slovenskem likovnem prostoru kot profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kustos, kritik, teoretik in umetnostni polihistor, ne bi bilo popolno.