Prenos računov na banke

Po 30. juniju 2002 bo Agencija RS za plačilni promet prenehala opravljati plačilni promet za pravne osebe. Čeprav se je prenos računov pravnih oseb iz APP na poslovne banke začel 11. septembra 2000, je do konca lanskega leta račune preneslo komaj 40 odstotkov pravnih oseb. Število prenesenih računov se je v drugi polovici februarja, v marcu in aprilu letos začelo povečevati s hitrejšo dinamiko kot doslej.

Končni rok za prenos računov se hitro približuje, zato si poglejmo nekaj najpogostejših vprašanj podjetnikov, ki jih v teh tednih naslavljajo na banke.

Kako prenesem račun na poslovno banko?

Prenos računa iz APP na poslovno banko in začetek poslovanja sta preprosta. Po ureditvi dokumentacije za odpiranje računa pri poslovni banki je skladno z Navodilom o zapiranju računov pravnih oseb pri Agenciji RS za plačilni promet treba APP predložiti:

• seznam posebnih in izločenih računov, ki jih ima pravna oseba odprte pri APP in so vezani na žiro račun, ki se prenaša v banko;
• izjavo bank, pri katerih je pravna oseba odprla transakcijske račune v skladu z veljavnimi pogodbami o deponiranju denarnih sredstev na žiro računu;
• seznam vseh transakcijskih računov, odprtih pri bankah;
• izjavo o transakcijskem računu naslednika, kamor bo APP po zaprtju računov usmerjala plačila tretjih oseb;
• aneks k pogodbi o okvirnem kreditu, če je poprej odobren limit na žiro računu.

APP po pregledu usklajenosti in pravilnosti predložene dokumentacije praviloma naslednji dan zapre račun in prenese stanje na banke, pri katerih ima pravna oseba odprte transakcijske račune skladno z odstotki dotedanjih vključevanj sredstev pri posamezni banki. Če ima pravna oseba na žiro račun vezane še posebne račune ali račune izločenih sredstev, se ta rok podaljša za en dan. Zaradi preobremenjenosti posameznih enot APP se v posameznih primerih ta rok lahko tudi podaljša, o čemer APP obvesti pravno osebo.

Pri kateri banki lahko odprem račun?

Ob prenosu računa na poslovno banko mora pravna oseba odpreti transakcijske račune pri vseh bankah, s katerimi ima sklenjene pogodbe o vključevanju sredstev na žiro računu. Če se pravna oseba odloči, da ne bo odpirala takšnega števila transakcijskih računov, mora najprej spremeniti pogodbe o vključevanju sredstev na žiro računu in prekiniti pogodbe z bankami, pri katerih računa ne nameravate odpirati. Po zaprtju računa pri APP RS pa lahko pravna oseba prosto odpira transakcijske račune pri katerikoli banki želi.


Kdo ne more prenesti računa v banko?

V bančno okolje skladno z Navodilom o zapiranju računov pravnih oseb pri APP RS še ne morejo prenesti računov pravne osebe:

• ki imajo v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij neporavnane obveznosti;
• ki so določene po odredbi o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov;
• borznoposredniške hiše in imetniki računov 627 in 628 (do priprave in objave ustreznih navodil).

Kaj sploh je transakcijski račun?

Transakcijski račun je osrednji račun podjetja, prek katerega lahko podjetje, obrtnik ali samostojni podjetnik opravljajo prav vse denarne posle v tolarjih in tuji valutah z banko. Banka lahko vodi transakcijski račun pravne osebe samo v tolarjih, v tolarjih in tujih valutah in tudi samo v tujih valutah.

Ali potrebujemo devizni račun, če poslujemo s tujino?

Za plačevanje v tujino z nakupom deviz pri banki pravna oseba ne potrebuje deviznega dela transakcijskega računa, ker za nakup deviz pri banki nakaže protivrednost iz tolarskega dela transakcijskega računa in banki predloži nalog za plačilo v tujino. Enako velja za prejeta plačila iz tujine, pri katerih prejemnik plačila tujo valuto proda banki in prejme tolarsko protivrednost na transakcijski račun v tolarjih.

Ali po novem še lahko izdajamo akceptne naloge?

Pravna oseba po odprtju transakcijskega računa v banki (Kriterij za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi št. 8) ne more izdajati akceptnih nalogov.

Pravna oseba ob sklepanju pogodbe o odprtju in vodenju transakcijskega računa pri banki pogodbi predloži pooblastilo za unovčenje akceptnih nalogov, ki so bili že izdani v breme računa pri APP v breme transakcijskega računa. Pooblastilu je potrebno predložiti seznam akceptnih nalogov z naslednjimi podatki:

• številka akceptnega naloga,
• datum izstavitve,
• datum dospelosti, če pravna oseba z njim razpolaga,
• ime in priimek osebe, ki je podpisala akceptni nalog.

Če banka prejme akceptni nalog, ki ga ni na seznamu, in je sestavni del pogodbe, ga unovči samo pod pogojem, da poprej pridobi pooblastilo za unovčenje s strani imetnika transakcijskega računa, to je dolžnika. V nasprotnem primeru banka neunovčeni akceptni nalog vrne upniku.

Kje lahko dobimo potrdilo o plačilni sposobnosti?

S prenosom računov v bančno okolje ima podatke o poslovanju po računu poslovna banka, pri kateri ima pravna oseba odprt transakcijski račun. Tako tudi potrdila o plačilni sposobnosti (pri APP je to obr. BON-2) izstavi banka, ki vodi transakcijski račun pravne osebe. Na podlagi pisnega zahtevka imetnika računa ga banka izda z naslednjimi podatki:

• naziv in naslov imetnika transakcijskega računa pri banki,
• številka transakcijskega računa,
• datum odprtja transakcijskega računa,
• stanje na računu na dan izstavitve potrdila,
• povprečno stanje na računu v želenem obdobju,
• prilivi na račun v želenem obdobju,
• odlivi v breme računa v želenem obdobju,
• število dni blokad računa v želenem obdobju,
• odobren okvirni kredit.

Nabor podatkov na izstavljenem potrdilu je skladen z zahtevkom stranke za izstavitev in ga banke prilagajajo željam komitentov.

Zakaj naj se odločimo za opravljanje plačilnega prometa po elektronski poti?

Poslovanje prek računalnika imetniku transakcijskega računa omogoča številne prednosti:

• tekoče informacije o stanju na računu,
• hitro in enostavno pripravo podatkov (možnost uvoza podatkov),
• spremljanje stanja posredovanih nalogov (poslan, v postopku, izvršen),
• pregled prometa za časovna obdobja po izbiri komitenta,
• poslovanje z več bankami z istim programom (npr. Abanka, NLB, BACA),
• povezan vpogled v podatke na računih pri več bankah.

Izkušnje Abanke kažejo, da se je med njihovimi imetniki transakcijskih računov 62 odstotkov odločilo za elektronsko poslovanja prek ABACOM-a. Tako opravijo prek 80 odstotkov vseh transakcij, glede na vrednost pa elektronsko izvedene transakcije pomenijo 90 odstotkov.

Kaj prinaša novi Zakon o plačilnem prometu?

Novi Zakon o plačilnem prometu je bil sprejet 22. marca 2002. Dosedanja zakonodaja, ki je urejala poslovanje po transakcijskih računih pravnih oseb, je temeljila na spremembah Zakona o APP RS in dodatnih sklepih in Navodilih Banke Slovenije. Novi zakon bo urejal naslednja področja:

• opravljanje plačilnega prometa,
• razmerja med izvajalci plačilnega prometa in imetnikom transakcijskega računa,
• razmerja med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije v plačilnem prometu,
• opravljanje poravnav v plačilnem prometu,
• izdajanje elektronskega denarja,
• nadzor nad opravljanjem plačilnega prometa,
• statistiko in informiranje v zvezi s plačilnim prometom,
• Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve,
• Upravo RS za javna plačila.

Z uveljavitvijo novega zakona bodo poslovne banke dopolnile Splošne pogoje o odpiranju in vodenju transakcijskega računa pri banki, ki so sestavni del pogodbe o odprtju računa. Do veljavnosti novega zakona pa banke opravljajo plačilni promet po dosedanji zakonodaji.