Prenehanje gospodarske družbe in vprašanje pravil Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter Zakona o finančnem poslovanju podjetij

Avtor: | Objava: 01.03.2005

Ste upnik prezadolženega podjetja. Tako Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) kot tudi Zakon o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPoD) obravnavata primere prenehanja prezadolžene gospodarske družbe. Vendar se postavlja pomembno vprašanje, ali se v primeru prenehanja prezadolžene gospodarske družbe uporablja 99. člen ZPPSL (začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka) ali 25. člen ZFPPoD (izbris iz sodnega registra).

Obstaja pravilo, kdaj se uporablja en in kdaj drugi zakon, saj ima to za upnike različne posledice. Po prenehanju gospodarske družbe na podlagi 99. člena ZPPSL družbeniki ne odgovarjajo več za obveznosti družbe, po prenehanju na podlagi 25. člena ZFPPoD pa lahko.

Vprašanje, ki se postavlja je, kateri od postopkov ima prednost. Odgovorimo lahko le s primerjavo zakonsko postavljenih pogojev za začetek in zaključek stečajnega postopka po 99. členu ZPPSL (premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za kritje stroškov stečajnega postopka) in po 25. členu ZFPPoD (pogoji za izbris družbe iz sodnega registra).

1. Prenehanje po ZPPSL

Če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem, sodišče pa je ugotovilo, da premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka ali je neznatne vrednosti, izda sklep s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi.

Vendar pa sodišče pri tem upošteva, da je izpolnjen vsaj eden od sledečih pogojev:
- dolžnik je že dalj časa plačilno nesposoben (insolventen),
- dolžnik je prezadolžen.

2. Prenehanje po ZFPPoD

Po 25. členu ZFPPoD pa se gospodarska družba izbriše iz sodnega registra, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
- gospodarska družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov,
- gospodarska družba nima premoženja (neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa),
- če nastopi razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe brez likvidacije določa drug zakon.

Iz povedanega je razvidno, da ZFPPoD za izbris iz sodnega registra kot zakonski pogoj za izbris ne vključuje insolventnosti. Gospodarska družba, ki se izbriše iz sodnega registra, torej ni nujno insolventna. Če gospodarska družba ne opravlja poslov plačilnega prometa preko računa pri organizaciji, ki zanjo opravlja posle plačilnega prometa, to še ne pomeni, da je insolventna. V praksi se namreč pojavljajo tudi družbe, ki po vpisu v sodni register sploh ne delujejo, zaradi česar pa ni mogoče trditi, da so insolventne. Insolventnost pomeni nesposobnost poravnati svoje obveznosti, ki pa jih takšne družbe sploh nimajo (odločba VS III Ips 25/2004).

Primerjava zakonskih pogojev, določenih za začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka po ZPPSL in zakonskih pogojev, za izbris iz sodnega registra po ZFPPoD, kaže na različnost obeh primerjanih situacij. Gre za dva različna kroga gospodarskih družb - krog gospodarskih družb po ZFPPoD je širši, saj za njihov izbris zadostuje zgolj dejstvo, da nimajo premoženja, medtem ko je krog družb po ZPPSL ožji, saj v ta krog ne sodijo omenjene družbe.

Dvome glede uporabe zakona pa rešuje že tudi sam ZFPPoD, ki v 23. členu pravi, da se določbe glede izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra ne uporabijo v primeru, ko je bil začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije po ZPPSL. ZFPPoD torej daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem.

PRAVNI VIR:
Zakon o finančnem poslovanju podjetij (UL RS 54/99, 110/99, 50/2002, 97/2000, 93/2002)
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (UL RS 67/93, 8/96, 39/96,39/97, 52/99, 101/2001)