Prelomnice finančnega leta 2004

Naj začnem na domačem trgu kapitala, torej na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. V nasprotju s pričakovanji in nekaterimi napovedmi v letu 2004 nismo doživeli odmevnejšega prevzema podjetja iz borzne kotacije Ljubljanske borze. Ob tem je sicer treba omeniti, da je čakanje na prevzeme, kakršne smo doživeli v preteklih letih (Lek, Pivovarna Union in drugi), podobno čakanju na udarec strele. Nikoli ne vemo zagotovo, katero podjetje bo naslednja prevzemna tarča, kolikšna bo prevzemna premija in podobno. Leto so tako zaznamovali predvsem dogodki, ki so bolj kot za razvijajoče se značilni za razvite trge kapitala.

Govorim o poslovnih dosežkih, ki so na razvitih trgih glavno gibalo tržnih tečajev. V prvi polovici leta smo izvedeli slabe novice iz Merkurja, povezane s poslovnimi dosežki pravkar kupljenega podjetja Bofex, močno je dišalo po aferi, ki bi se lahko usodno končala za nekatere vodilne v Merkurju, vendar pomembnejših zaključkov za zdaj še ni. Po drugi strani je ob polletju izjemno dobre poslovne dosežke objavila novomeška Krka, kar se je pokazalo v solidni rasti tržnega tečaja njene delnice. Nekatera domača podjetja so bila zelo dejavna pri prevzemanju družb na območju nekdanje Jugoslavije, o uspešnosti njihovih podvigov pa bi se dalo razpravljati. Žal sta za zdaj neuspešni zgodbi Pivovarne Laško (Knjaz Miloš) in Mercatorja (C-Market) prevladali nad mnogimi uspešnimi projekti na tem področju.    

Čakajoč na učinke domačih političnih sprememb 

Pri tem je veliko vlogo odigral tudi političen položaj v Sloveniji, ki je bil letos še zlasti občutljiv. Doživeli smo spremembo na čelu vlade, kar je nedvomno učinkovalo tudi na gospodarskem področju. Za zdaj še ni znano, kakšen bo vpliv nove vlade na slovensko gospodarstvo, zato težko presodimo, ali se je sprememba zgodila ob pravem času ali ne. Sedanja vladajoča stranka je pred volitvami močno kritizirala kadriranje vodilnih menedžerjev v podjetjih, ker naj bi jih tja postavila pretežno prejšnja vladajoča koalicija. Zastavlja se vprašanje, ali bo tokratna vlada ravnala tako, kot je ravnala vlada dr. Bajuka, ki je v nekaj mesecih vladanja poskrbela predvsem za kadrovske zamenjave (le kdo se ne bi spomnil največje takratne okrepitve Telekoma Slovenije, Marjana Podobnika), medtem ko njen program ni pustil bistvenih sadov. Upajmo, da bo tokrat drugače in bo nova vlada delovala spodbudno za domače gospodarstvo. V času velikih političnih sprememb ali dogodkov, med katere štejemo tudi parlamentarne volitve, ni mogoče pričakovati večjih kapitalskih premikov. Zanje je namreč nujno potrebna tudi politična volja, ki pa je v teh kritičnih trenutkih razumljivo ni na pretek. 

V znamenju nafte in ameriških volitev 

Dogajanje na tujih trgih kapitala sta v tem letu zaznamovala predvsem dva dejavnika. Prvi je bila cena nafte na svetovnih trgih. V začetku januarja 2004 je sodček nafte na blagovni borzi v New Yorku stal manj kot 30 ameriških dolarjev. V novembru 2004 je cena za enako količino presegla 55 ameriških dolarjev. Če upoštevamo, da je za večino svetovne industrije nafta ključnega pomena, si lahko predstavljamo, kako zelo je cena nafte vplivala na gibanje delniških trgov.  

Evropski delniški trgi so bili na splošno pod velikim pritiskom. Gospodarstvo na tem območju namreč veliko slabše okreva po kriznih letih kot ameriško. Poleg tega je bilo poslovanje evropskih podjetij zaznamovano z njim nenaklonjenim tečajem med evrom in ameriškim dolarjem. Ko so se razmere na valutnih trgih nekoliko umirile, se je začela cena nafte strmo dvigovati. Vse to je s politično nestabilnostjo v Iraku in na nekaterih drugih kriznih žariščih povzročilo, da na evropskih in ameriških kapitalskih trgih ni bilo mogoče ustvariti nadpovprečnih donosov.   Kot da mera ne bi bila že dovolj polna, so se v ZDA letos zgodile še predsedniške volitve. Pričakovanja glede izida so bila različna, saj je bila tekma za glasove volivcev tesna kot še nikdar prej. Udeleženci kapitalskih trgov smo se najbolj bali ponovitve scenarija izpred štirih let, ko izid volitev zaradi zapletov pri glasovanju na Floridi ni bil znan dalj časa. Taki zapleti prinašajo negotovost, kar je za kapitalske trge najslabši možen dejavnik. Negotovosti glede izida volitev letos sicer ni, saj je dosedanji predsednik Bush dobil dovolj elektorskih glasov in se v Beli hiši utrdil še za štiri leta. To novico so trgi sprejeli z zelo mešanimi občutki.  

Dejstvo je, da v zadnjih štirih letih ZDA v zunanji politiki niso delovale spodbudno za kapitalske trge. Že prej omenjeni dogodki, ki so znatno vplivali na dogajanje na kapitalskih trgih, so večinoma sprožile ZDA. Valutno razmerje med evrom in ameriškim dolarjem je bilo sicer neugodno za evropske družbe, zato pa je bilo po njegovi zaslugi ameriško gospodarstvo veliko bolj konkurenčno. Dolgoročno ima tako manipuliranje z valutnimi tečaji lahko neugodne posledice, vendar, kot kaže, to trenutno nekaterih niti ne zanima.    

Manipuliranje s črnim zlatom 

Jasno je tudi to, da cena nafte na svetovnih trgih ni tako visoka zgolj zaradi povečanega povpraševanja Kitajske in zaradi vremenskih neugodnosti v Mehiškem zalivu. Za to, da ugotovimo, kdo je glavni spodbujevalec visokega dvigovanja cene nafte, je dovolj, da preučimo, kdo v teh trenutkih najbolje izkorišča nastali položaj. Poleg ZDA in Rusije tudi Savdska Arabija. Te tri države s prodajo nafte in z manipuliranjem njene tržne cene kujejo dobičke na račun celotnega svetovnega gospodarstva. Trenutno se zdi, da so pri tem dosegle ravni, kjer bodo morale postati izjemno previdne. Če se bo namreč nafta še naprej dražila, bo to pospešilo razvoj alternativnih pogonskih virov, s tem pa se bo drastično zmanjšalo povpraševanje po njej. Potem se lahko naftni dobičkarji znajdejo v bistveno slabšem položaju, kot so bili pred začetkom zadnjega dvigovanja cene nafte.  

Kaj se obeta v naslednjem letu? 

Kapitalski trgi so postali presenetljivo imuni proti dogajanju v Iraku. Tamkajšnji nasilje in nestabilne politične razmere trgov ne zanimajo več oziroma je tveganje, povezano z njimi, vračunano v trenutne tržne tečaje vrednostnih papirjev. Tako ne moremo pričakovati, da bi imeli vojna v Iraku ter morebitni novi vojaški posegi ameriških vojaških sil pomembnejši vpliv na dogajanje na kapitalskih trgih tudi v prihodnjem letu. In kateri dejavniki bodo gonilo kapitalskih trgov v letu 2005? 

Zagotovo gospodarska rast v razvitih državah zahodne Evrope, ZDA, na Japonskem in Kitajskem. Drugi dejavnik bo ostala cena nafte, še vedno pa bo po mojem mnenju veliko vlogo odigrala stabilnost političnih razmer.  

Ob kakršnih koli terorističnih dejanjih padejo v vodo vse napovedi, za katere porabljamo veliko energije, in praktično nemogoče je napovedati, kaj bi se zgodilo s kapitalskimi trgi ob takih dejanjih. Že večkrat smo izkusili, da lahko ena zelo slaba novica kapitalske trge prizadene za leto ali več. Če se spomnimo »milenijskega črva« (Y2K), finančne krize v Rusiji leta 1998, ki je povzročila 50-odstotni padec tečajev nemških delnic, ter navsezadnje 11. septembra 2001, nam postane jasno, da lahko taki dogodki pretresejo našo panogo do temeljev. Le upamo lahko, da se taki scenariji v letu 2005 ne bodo zgodili in da bomo lahko na trgih ustvarili donose, ki bodo razveselili vlagatelje, ki so nam zaupali v upravljanje svoja sredstva.