Preklopimo na novo

Ravno v dneh, ko so podjetniki in obrtniki v Portorožu vladi predstavljali letošnje zahteve, je vlada skupaj z nami vsemi doživela še en hladen tuš. Vsakoletno poročilo o svetovni konkurenčnosti držav je Slovenijo znova postavilo na 32. mesto med 57 državami. Po možnosti za prebroditev krize in delovanje po njej pa smo celo na 39. mestu.

 

Ugotovitev švicarskega inštituta IMD se nekako sklada z ugotovitvami podjetniškega svetovalca in analitika Boštjana Ložarja, ki ga v tej številki citiramo v članku o uvajanju sprememb v podjetja. Ložar ugotavlja, da bi se slovenska podjetja kmalu znašla v krizi tudi brez svetovne gospodarske krize. Povprečna dodana vrednost v naših podjetjih je lani znašala okrog 35 tisoč evrov na zaposlenega, kar je daleč pod magično mejo 50 tisoč evrov, ki še omogoča normalen razvoj podjetja in primerno nagrajevanje zaposlenih. Prav neverjeten se zdi podatek, da je v stari petnajsterici EU že leta 2000 znašala povprečna dodana vrednost na zaposlenega v nizkotehnoloških dejavnostih dobrih 40 tisoč evrov. Pozor, v nizkotehnoloških dejavnostih, ki bi jih včasih najraje odpisali!

 

Razlog za nizko dodano vrednost je v pomanjkanju inovativnih izdelkov, teh pa ne more biti, če v podjetjih ni ambicioznih idej in sistemskega pristopa k inoviranju. Po prepričanju Boštjana Ložarja je prav v času recesije ključnega pomena, da podjetja razvijajo nove izdelke. Izkušnje iz preteklih kriz namreč kažejo, da so podjetja, ki so v krizi še naprej razvijala, bistveno povečala svojo dobičkonosnost. Pa to ne velja samo za čas krize. Najbolj inovativna podjetja imajo tudi v ugodnejših časih bistveno višjo dobičkonosnost kot povprečno inovativna podjetja.

 

Razlog za to, da imamo Slovenci tako malo tržno uspešnih novih izdelkov, je tudi v tem, da se vlaganje v inovacije ne obrestuje na kratek rok. V času hitre gospodarske rasti je včasih donosneje, predvsem pa preprosteje izkoriščati trenutne priložnosti kot graditi dolgoročno konkurenčnost. Raziskave namreč kažejo, da se začne vlaganje v inovacije odražati na višjih prihodkih šele po treh letih. Seveda boste rekli: nimamo denarja, da bi tri leta čakali na rezultate. A ni vse v denarju, ampak predvsem v pravih idejah in sistemu za uresničevanje teh idej. Dokaz je dovolj zgovoren: Slovenija vlaga v inovacije v povprečju EU 27, ima pa štirikrat manjši izplen iz inovacij.

 

Kaj danes prinaša inovativnost, smo se lahko prepričali ob nedavni napovedi Iva Boscarola, da bo letos njegov Pipistrel povečal prihodke celo do 50 odstotkov. Prejšnji mesec smo pisali o malem inovativnem podjetju Optotek; njegov lastnik Boris Vedlin je za letos napovedal 25-odstotno rast prodaje. To je celo več kot v ugodnejših časih.

 

V teh sušnih mesecih naj vas zatorej spremlja misel, da tolikokrat omenjena kriza velja za stare modele dela in razmišljanja. Že zdaj, zlasti pa po koncu recesije, bo treba delati drugače, pametneje, ne pa več in intenzivneje, s čimer smo se reševali doslej.