Prednosti in pasti glikemičnega indeksa

Sam glikemični indeks izhaja iz daljnega leta 1981. Razvil ga je dr. David J. Jenkins, da bi si sladkorni bolniki z njim lažje uravnavali raven inzulina v krvi. Danes ga v vedno večji meri uporabljajo tudi zdravi ljudje zaradi potreb po bolj zdravem načinu življenja.  

Ko si pridobite znanje za razvrščanje glikemičnega indeksa dobrih in slabih živil, se lahko lažje odločite, kdaj in katero živilo je primerno za konstanten nivo energije, hujšanje in porabo maščob, krotenje lakote ter tudi za bolj optimalno regeneracijo (obnovo) po končani aktivnosti.  

Tri skupine živil 

Vsako ogljikovo hidratno živilo ima svoj glikemični indeks; višjega ko ima, večji porast sladkorja v krvi povzroči, in obratno. Ravno zaradi tega namena je smotrno uporabiti tabelo glikemičnega indeksa živil, kjer je razvidno, katera vrsta živil je primerna za vaš način življenja. Živila so glede na višino glikemičnega indeksa razdeljena v tri skupine: nizek, srednji in visok glikemični indeks. 

Živila s srednjim glikemičnim indeksom vsebujejo manjše količine sladkorja, vrednost se giblje med 30 in 50 enotami. Za živila z malo sladkorja pa velja, da se vrednosti tega indeksa gibljejo pod 35 enotami. 

Največja prednost uživanja živil z nizkim in srednjim glikemičnim indeksom je v tem, da telesu konstantno in postopoma dovajamo sproščujočo obliko energije. Na ta način omogočamo, da se energija postopoma sprošča in telesu dlje časa (2 do 3 ure) dovaja kvalitetno gorivo. Zato je tudi pomembno, da dnevno zaužijemo od 4 do 5 manjših, pravilno sestavljenih obrokov, ki bodo telesu omogočili konstantno dovajanje vseh potrebnih hranil, še posebej ogljikovih hidratov.  

Živila, ki jih uživate, neposredno vplivajo na vaše počutje, zdravje in telesno težo. Pametno se je čim bolj izogibati živilom, ki vsebujejo veliko sladkorja. Njihov glikemični indeks presega 50 enot.