Predlog za izvršbo na podlagi notarskega zapisa

S poslovnim partnerjem ste sklenili pogodbo, na podlagi katere od njega lahko terjate plačilo. Vaš sopogodbenik pogodbe noče izpolniti, tako da boste morali svoje plačilo izterjati po sodni poti. To pomeni, da boste morali najprej vložiti tožbo in z njo uspeti, nato pa zahtevati še izvršbo, če dolžnik ne bo hotel dolga poravnati prostovoljno. Sodni postopki so praviloma dolgotrajni in dragi.  

 

Zakonodaja omogoča, da se pogodbeni stranki lahko že ob sklepanju pogodbe dogovorita, da je ta pogodba neposredno izvršljiva. To pomeni naslednje. Upnik, ki ima z dolžnikom sklenjeno take vrste pogodbo, lahko že zgolj na podlagi te pogodbe na sodišču predlaga uvedbo izvršilnega postopka zoper dolžnika. V tem primeru torej ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek.  

 

Da bo pogodba neposredno izvršljiva, jo morata stranki skleniti v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Notarski zapis je izvršljiv takrat, kadar dolžnik soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo in če upnik izkaže, da je terjatev, ki izhaja iz tega zapisa, že zapadla. To pomeni, da upnik ne more že zgolj na podlagi pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu, terjati dolžnika, temveč mora biti izrecno izkazano, da je terjatev zapadla (npr. potek časa za vračilo posojila). Ponavadi je zapadlost terjatve razvidna že iz samega neposredno izvršljivega notarskega zapisa (npr. potek časa), ni pa nujno! Če zapadlost ni razvidna, jo je potrebno dokazovati na druge načine (javna listina, zapisnik o poravnavi, drug notarski zapis, …).  

Če sta stranki torej sklenili neposredno izvršljiv notarski zapis in dolžnik kljub zapadlosti ni poravnal svoje terjatve, lahko upnik predlaga uvedbo izvršilnega postopka na podlagi te listine.  

Tako lahko upnik do svojega poplačila pride precej hitreje kot sicer! Sklenitev neposredno izvršljive pogodbe strankam v začetni fazi res povečuje stroške (stroški notarja), vendar pa so ti stroški v primerjavi z morebitnimi sodnimi stroški precej nižji.   

 

PRAVNI VIR:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 51/98, 72/98, 11/99, 89/99, 11/2001, 75/2002, 87/2002, 70/2003)
Zakon o notariatu (UL RS 13/94, 48/94, 82/94, 41/95, 1/99, 83/2001)