Preden kupite poslovna darila

Kako izbrati poslovno darilo? Naš znani etnolog in avtor knjige o poslovnih darilih dr. Janez Bogataj opozarja na veliko napako, ki jo delajo podjetja pri poslovnih darilih. Odločitev za izbiro poslovnih daril je za mnoge stvar trenutka. Narobe! Poslovnega obdarovanja se mora podjetje lotiti sistematično in ga načrtovati. Vsako podjetje mora izdelati lastno strategijo poslovnega obdarovanja. Tako kot podjetje potrebuje marketinško, finančno, razvojno in še kakšno strategijo, mora imeti izdelano tudi strategijo poslovnega obdarovanja. Samo tako bo poslovno darilo doseglo svoj namen: ne bo enkraten izraz pozornosti, ki gre hitro v pozabo, pač pa bo utrdilo poslovne vezi.

Morda izraz strategija na tem mestu ni preveč posrečen, ker lahko marsikoga odvrne. Pa za to ni potrebe. Danes nam lahko pri načrtovanju poslovnega obdarovanja pomagajo za to specializirana podjetja s svojimi svetovalnimi službami. Je pa žal v množici trgovcev zelo malo takih, ki znajo strokovno svetovati, ne da bi se njihov izbor daril omejil samo na najdražje izdelke. Tudi zato je prav, da vsak podjetnik pozna nekaj splošnih pravil glede načrtovanja poslovnega obdarovanja.

Izbor poslovnih daril je tesno povezan s strukturo poslovnih partnerjev. Tistega, s katerim sodelujemo že vrsto let, ne bomo obravnavali enako kot nekoga, ki pride prvič v podjetje. Dr. Bogataj svetuje, da podjetje najprej svoje poslovne partnerje razvrsti v več skupin. Najpogosteje so to štiri skupine:

• Poslovni partnerji, ki pridejo prvič v podjetje in jim želimo izkazati pozornost. Zgled za darilo je lahko svinčnik, blok
• Partnerji, s katerimi se poznamo in bi želeli odnos z njimi utrditi. Eno od pogostih (nikakor pa obveznih) daril je rokovnik.
• Partnerji, s katerimi imamo že dalj časa dobre odnose. Darilo naj ima večjo težo, na primer grafika.
• Partnerji, ki so prerasli v naše prijatelje. Pri izbiri darila pomislimo na konjiček partnerja oziroma prijatelja.

Kot vidimo zahtevnost izbiranja darila ne narašča nujno od prve do četrte skupine. V zadnji skupini so namreč naši prijatelji, ki jih dobro poznamo, vemo za njihove konjičke in zato darilo lažje izberemo. Prav tako ni potrebno, da bi bila denarna vrednost poslovnega darila v zadnji skupini največja. »V četrti skupini imate lahko partnerja, ki zbira stare razglednice. Kako se bo razveselil, če mu boste dali za rojstni dan 100 let staro razglednico,« pravi dr. Janez Bogataj.

Najpogosteše napake pri izbiri daril

Pri izbiri poslovnih daril delamo toliko napak, da jih je kar težko našteti. Omenimo naj jih samo nekaj.

1. Daril ne smemo izbirati po logiki »to je meni všeč« ali »to vino je dobro in ga bom naročil 500 steklenic«. Darilo nekomu podarimo, zato mora biti izbrano zanj. Dr. Bogataj opozarja, da zlasti pri vinih nimamo razčiščenih pojmov. V mnogih podjetjih kar tajnice delijo steklenice vsakemu, ki pride v podjetje. S steklenicami vina smo pričeli tako pretiravati, kot smo včasih s koledarji. Praviloma z vinom obdarimo samo tistega, ki vino ceni!

2. Na darila ne pišimo imena svojega podjetja. Poslovna darila je treba podarjati z njihovo originalno blagovno znamko. V Franciji boste stežka doživeli ali pa sploh ne, da bi na steklenici pisalo ime podjetja, ki steklenico podari. Namesto tega steklenici priložijo svojo vizitko. »Sam imam doma nekaj vaz, ki jih ne uporabljam, ker so na njih zapisana imena podjetij. Veliko primernejše bi bilo, če na vazi ne bi bilo imena. Tistemu, ki bi se vaza zdela zanimiva, bi z veseljem povedal, v katerem podjetju sem jo dobil,« pravi dr. Bogataj.

3. S poslovnim darilom ne smemo posegati v zasebno sfero obdarovanca. Prav to se dogaja pri vedno bolj priljubljenem obdarovanju s kravatami in rutami. Preden podarimo kravato, moramo vedeti, ali partner sploh nosi kravate in kakšen je njegov modni okus. Kravato lahko podarimo samo tistemu partnerju, ki ga res dobro poznamo.

4. Ne podarjajmo izdelkov, ki jih ne poznamo. Vsako darilo ima svojo zgodbo in kdor darilo izroči, mora to zgodbo poznati. Niso redki primeri, ko želi tujec zvedeti kaj več o nekem izdelku, pa mu naš poslovnež ne zna nič povedati. Nekateri si zgodbo celo izmislijo in s tem povsem izničijo čar poslovnega darila. Veliko boljše bi bilo, če bi partnerju rekli: »Oprostite, tega ne vem, se bom pa pozanimal in vas obvestil«.

Izdelki domačih in umetnostnih obrti

Dr. Janez Bogataj podjetjem svetuje, naj poslovna darila izbirajo tudi med izdelki domače in umetnostne obrti. Pa ne zato, ker je etnolog, ampak ker imajo ti izdelki veliko sporočilno vrednost. Ti izdelki niso primerni samo za tuje poslovne partnerje, kot morda kdo zmotno misli. Še kako primerno darilo so tudi za partnerje v slovenskih podjetjih.

Ponudba kakovostnih tovrstnih izdelkov je zares velika. Še posebej to velja za vrhunska poslovna darila, pri katerih je Slovenija po mnenju dr. Bogataja svetovna velesila. Med take izdelke spadajo na primer čipke in unikatni izdelki iz stekla ter usnja. Po drugi strani je največja vrzel pri cenejših in množičnih poslovnih darilih. Prav tako imamo premalo duhovitih poslovnih daril. Da, poslovno darilo ni nujno resno, lahko je tudi majica z duhovito risbo. Takih duhovitih iskric nam manjka in to je priložnost za podjetne.

Pri kupovanju izdelkov domačih in umetnostnih obrti bodimo pozorni na znak, ki ga tem izdelkom podeljuje strokovna komisija pri Obrtni zbornici Slovenije. Znak je doslej pridobilo že več kot štiri tisoč izdelkov. Ponudba se še naprej širi, saj komisija vsak mesec ocenjuje nove izdelke.

Informacija za izdelovalce poslovnih daril

Izdelovalci izdelkov domačih in umetnostnih obrti lahko svoje izdelke pošljejo v oceno komisiji, ki deluje pri Obrtni zbornici Slovenije. Komisija izdelke ocenjuje enkrat mesečno in za vsakega poda svoje mnenje. Če je mnenje pozitivno, lahko proizvajalec izdelek označi s posebnim znakom.

Naj opozorimo, da komisija ne ocenjuje ljubiteljskih likovih del, rezbarij, kipov in podobnih izdelkov. Zaradi velike ponudbe je tudi zelo poostrila kriterije za podeljevanje znaka izdelkom iz poslikane svile. »Opažamo, da se nekateri slikanja na tkanine naučijo v tujini ali iz knjige in to znanje prenašajo naprej. Nič nimam proti prihodu tujih tehnologij, slabo pa je, ker hkrati s tehnologijo vnašajo tudi tuje motive in estetske rešitve. Z novimi tehnologijami naj izdelovalci razvijajo lastne zamisli,« pravi predsednik komisije dr. Janez Bogataj.