»Preden bo prepozno«

»Zakaj imamo težave z uresničevanjem Lizbonske strategije oziroma z uresničevanjem cilja, da bomo najbolj konkurenčna celina? Zato, ker se na splošno ne zavedamo, pred kakšnim izzivom smo. Mi se namreč moramo spremeniti v koreninah.  

Moramo se zavedati, da gre za civilizacijski izziv. Končuje se obdobje industrijske Evrope in morali bi vstopiti v obdobje inovativne Evrope. To najbolje ponazarjajo prekrivajoče se krivulje treh tehnoloških obdobjih. Vsako obdobje (poljedelska Evropa, industrijska Evropa ...) ima svoje značilnosti, svoje načine delovanja, svoj način upravljanja, svoje organizacijske rešitve in tako naprej. In Evropa se ne zaveda, da govori o konkurenčnosti in inovativnosti, v resnici pa vztraja na krivulji industrijske Evrope, zato ves čas sklepa kompromise. Če deluješ na stari krivulji, ti je vse znano. Potrebuješ samo sredstva, torej denar, še druga sredstva in ljudi; potem narediš načrt in vnaprej veš, kakšne posledice bodo imele tvoje naložbe. Toda Evropa bi morala preskočiti na krivuljo inovativnosti, in tega jo je strah. Kajti pri družbi, ki temelji na inovativnosti, ne veš, kam bo šel razvoj, ne veš, kakšna bo na koncu takšna družba. V bistvu gre za tveganje. Zato sklepamo kompromise. Mislimo, da je dovolj, da damo za raziskave in razvoj nekaj več denarja, hkrati pa bo vse teklo naprej po starem. Naivno mislimo, da bomo lahko hkrati inovativni in stabilni, toda to ni mogoče.