Pred nakupom dlančnika...

Kaj nam dlančnik ponuja in zakaj bi ga uporabljali? Kot sem že omenil, bo dlančnik večina uporabljala kot telefonski imenik, koledar dogodkov in morda še kot opomnik za opravila, ki jih mora opraviti. Takega uporabnika bi imenoval začetnik, saj bo sčasoma ugotovil, da je dlančnik nepogrešljiv in ga bo začel uporabljati tudi še za kaj drugega. Pa poglejmo področja uporabe.  

 

Osnovna uporaba

Dlančnik lahko uporabljamo kot beležnico naslovov in telefonskih številk. V polje poleg imena in priimka vpišemo še najrazličnejše telefonske številke (doma, v službi, v avtu, GSM, telefaks). Vpišemo tudi naslove od doma in službe. Položaj v podjetju, več elektronskih naslovov in naslov spletne strani, rojstni dan, ime soproge ali soproga, otrok ... Nekateri dlančniki omogočajo tudi dodajanje pisnih in zvočnih komentarjev. Naj omenim, da se vsak vnos rojstnega dne ali obletnice poroke samodejno vnese tudi v koledar, ki nas opomni, da imamo obletnico poroke.  

No, in že smo pri koledarju. Nove dogodke vpisujemo glede na vrsto dogodka. Vpišemo še lokacijo in čas dogodka. Dogodki so lahko običajni, ki trajajo le nekaj ur, ali pa celodnevni in večdnevni. Vsakemu dogodku lahko dopišemo tudi pogostost pojavljanja, ki je poljubna (recimo vsak tretji četrtek v mesecu). Na dogodek nas dlančnik lahko opomni, kadar to želimo. Smiselno je, da nas na sestanek opomni vsak kakšne pol ure prej, medtem ko nas mora na obletnico poroke spomniti vsaj kak dan prej. Vsakemu dogodku lahko pripišemo tudi kategorijo, ki je lahko službena ali zasebna.  

Tretja osnovna zadeva pri dlančnikih so opravila, ki imajo podobne lastnosti kot zgoraj omenjeni dogodki. Razlika je le v tem, da nam dogodek »ugasne« po pretečenem času. Opravila pa nas čakajo, dokler jih ne odkljukamo, da so opravljena.  

Zadnje izmed osnovnih zadev so zapiski. Ti so lahko v pisni obliki (lahko tudi narišemo poljubno sličico) ali pa posnamemo pogovor, ki se shrani k sporočilu.  

Povezava navzven 

Dlančniki pridobijo uporabnost, ko jih povežemo navzven. Najosnovnejša povezava je z osebnim računalnikom. Dlančnik postavimo v podstavek, ki je povezan z vrati računalnika in napajalnim modulom. Tako se dlančnik polni in sinhronizira z računalnikom. Sinhronizacija poteka v obe smeri, kar pomeni, da nam vseh naslovov in stikov ni treba ročno vnašati v dlančnik, ker se to opravi samodejno. Kontaktni naslovi se iz Outlooka ali beležnice sami prenesejo v dlančnik. Podobno velja za koledar dogodkov, opravila in zapiske. Tudi elektronska pošta se nam lahko tako sinhronizira, vendar morate priznati, da to ni najbolj posrečen način. Je pa boljše kot nič. Na dlančnik lahko prenesemo tudi dokumente v Wordu in Excellu in celo PowerPointu, jih obdelamo in popravljene ponovno prenesemo nazaj na računalnik.  

Večina dlančnikov ima vsaj eno razširitveno režo, v katero lahko vstavimo dodatni pomnilnik ali omrežno kartico, GSM-modem, navigacijski modul GPS, modul bluetooth ali kaj podobnega. Novejši in zmogljivejši, kar pomeni tudi dražji dlančniki, imajo večino teh komunikacijskih naprav že vdelanih in razširitveno režo uporabljamo le za dodatni pomnilnik ali kakšno bolj nestandardno napravo, kot je recimo GPS-sprejemnik. Omrežno kartico uporabljamo za povezavo dlančnika s strežnikom, na primer v službi. V tem primeru je lahko sinhronizacija stalna.  

Poleg tega se lahko z dlančnikom sprehajamo po spletnih straneh. Res, da zaslon ni tako velik, kot pri tabličnih ali prenosnih računalnikih, je pa, vsaj zame, bistvena prednost v tem, da lahko plačilni promet, zasebni, da ne bo pomote, opravim kar prek njega. Dlančnik imam vedno pri sebi, pa še certifikatov ni treba nalagati v več računalnikov. Poleg tega imam v dlančniku tudi žepno različico programa Microsoft Money, ki mi pomaga urejati osebne finance. V domačem računalniku pa je nameščena celotna različica, ki omogoča polno funkcionalno delo.    

GSM-modem je naslednja taka naprava, ki jo lahko vstavimo v razširitveno režo dlančnika. V poslovnem svetu se je uporaba tako razširila, da je pri novejših dlančnikih GSM-modem že standardna oprema. Podjetniki in vsi tisti, ki potrebujejo povezavo s svojim strežnikom tudi takrat, ko so na poti, uporabljajo GSM-modem za povezavo prek mobilnega omrežja.  

Modul bluetooth je uporaben za povezavo z različnimi napravami na kratkih razdaljah do nekaj metrov. Večinoma je to tiskalnik, s katerim natisnemo dokumente neposredno iz dlančnika. Povezavo bluetooth lahko uporabimo tudi za komunikacijo z GSM-aparatom ali za izmenjavo datotek z drugim dlančnikom. Počasi se razširja tudi povezava dlančnika s prenosnikom.  

GPS-navigacija je v zadnjem času precej razširjena. Sam uporabljam dlančnik za navigacijo v avtomobilu. Dlančnik vstavim v posebno srajčko, ki ima razširitveno režo za CF-kartico, na kateri so shranjeni zemljevidi držav in krajev. Srajčka je tudi GPS-sprejemnik. Vse skupaj namestim na vetrobransko steklo avtomobila. Slovensko podjetje Autronic, ki zastopa podjetje Navman, ima na voljo tudi vso programsko opremo za glasovno vodenje. Pri njih sem dobil tudi zemljevid Slovenije in Ljubljane. Nekateri bodo GPS-navigacijo z veseljem uporabljali tudi v pomorstvu, saj je precej podjetnikov, ki imajo jadrnice in se prek poletja odpravijo na daljša križarjenja. Nekateri pa GPS-navigacijo uporabljajo tudi v jadralnih letalih.  

Za konec 

Še do nedavnega je veljalo, da so dlančniki modna muha. Z njimi so se postavljali tisti, ki niso prav dobro vedeli, kaj bi z njimi počeli. Pomembno je bilo, da so imeli dovolj denarja, da so si jih kupili. Cenovno so bili dlančniki še pred kakšnim letom precej nedostopni za običajne uporabnike. Konkurenca na trgu je naredila svoje, saj dlančnike danes ponuja praktično vsako podjetje v računalniški industriji, ki da kaj nase. Trg je preplavljen z najrazličnejšimi modeli v različnih cenovnih razredih.  

Brez bojazni pa lahko zapišem, da na trgu prevladujejo dlančniki iPAQ podjetja Compaq (zdaj Hewlett- Packard) in Palm. Bistvena razlika med njimi je v operacijskem sistemu, saj Palm svoj operacijski sistem, iPAQ pa Pocket PC. Slednji je izšel iz operacijskega sistema Windows, zato nam je delo z njim bolj domače. Palmi so po velikosti manjši od sorodnikov, ki temeljijo na operacijskem sistsmu Pocket PC, in zato jih lahko spravimo na primer kar v srajčni žep, kar za iPAQ-e ne bi mogli trditi. Druga razlika je v tem, kaj od programske opreme dobimo že ob nakupu. Na primer, pri Palmih je precej težko nastaviti vse potrebno, da lahko beremo elektronsko pošto prek mobilnega telefona, še zlasti če je pošti pripeta tudi priponka. Dlančniki, ki delujejo v okolju Windows, tovrstnih težav nimajo, saj je komunikacija že del sistema.  

S stališča podjetnika pa je vseeno, katerega izberete, saj so oboji dovolj zmogljivi, da zadostijo vsem potrebam, ki bi jih podjetnik lahko imel. Ključno vlogo pri odločitvi o nakupu pa bosta najbrž imela operacijski sistem, velikost, cena dlančnika in cena dodatnih programov, ki jih boste morda želeli dokupiti.