Pred 17. podelitvijo priznanja Podjetnik leta

Dosedanji izbor za priznanje Podjetnik leta je ustvaril izjemno sliko o uspešnosti slovenskega podjetništva. In če bi se vprašali, kakšno je poglavitno sporočilo teh izborov, potem bi našli odgovor v besedah »tehnologija« in »niše«. S temi besedami bi lahko razložili uspeh bratov Jakopin in njihovih jadrnic oziroma načrtov za jadrnice, Iva Boscarola in njegovih ultralahkih letal, Igorja Akrapoviča in vrhunskih izpušnih sistemov, Dora Erjavca in Janeza Pogačarja ter njunih sesalnikov na vodni filter, Draga in Jadranke Lemut in komunikacijskih elementov, ki premoščajo različne nacionalne in regionalne standarde in tako naprej ...  

 

Seveda pa nominacije vsakokrat predstavljajo širšo podobo oziroma »teritorij« podjetništva, tako da lahko dobimo sliko o izvirnih rešitvah na različnih področjih, ki morda ne temeljijo izrazito na tehnologiji, vsekakor pa na inovativnosti. Letos smo se pa pri vseh nominacijah odločili za prikaz priložnosti, ki so jih podjetniki oziroma podjetnice odkrili v bolj tradicionalnih dejavnostih ali morda dejavnostih, v katerih vsaj na zunaj tehnologija ne dominira.

 

Tako tokratne nominacije »govorijo«:  

- o potencialu, ki ga ima sadjarstvo, če si podjetnik zastavi za cilj osvojiti najzahtevnejši trg sadja v Evropi,

- o novih možnostih, ki jih prinaša izrazito tradicionalna dejavnost, kot je gradbeništvo

- ter o tem, kako lahko podjetniški prijem prinese svež veter v gledališče, tako da lahko potem ta dejavnost preživi celo brez subvencij.  

 

Toda, če bolj podrobno pogledamo, tudi v tradiciji »poje« tehnologija. Klasična gradbeniška dejavnost se pravzaprav ves čas spreminja v nove rešitve, ki temeljijo na novih tehnologijah. Vendar je tudi v naravni dejavnosti, kot je sadjarstvo, igra v novih tehnologijah, samo da se tukaj imenujejo – nove sorte.  

 

In sporočilo alternativnega gledališča? Poslovna inovativnost. Popolna fleksibilnost glede igralcev, prostorov, avtorjev.

Kako prinesti dobro voljo v Slovenijo:
URŠKA ALIČ FLAJNIK, ustanoviteljica Špas Teatra, gledališča brez subvencij 

Drzna zamisel, veliko poguma, zaupanje lastnim občutkom in pozitivna naravnanost so glavne sestavine zgodbe o uspehu Urške Alič Flajnik. 

 

Urška Alič Flajnik je vstopila v podjetništvo leta 1997, ko se je po sedmih letih dela kot organizatorka obiska v MGL-ju odločila za samostojno pot. Ustanovila je prvo komercialno gledališče v zasebni lasti Špas Teater, formalno kot društvo. Gledališče slovi predvsem po dobrih komedijah. V zadnjih letih jo je konkurenca spodbudila tudi k drugačnemu razmišljanju in je poleg komedij začela vlagati tudi v predstave drugega značaja, kar se ji je na dolgi rok obrestovalo. Prepričanje, »da če hočeš v prostoru preživeti, moraš ponudi ljudem privlačne predstave«, jo je pripeljalo med vodilna in najuspešnejša gledališča oziroma organizatorje gledaliških predstav pri nas. To je dokazala tudi v zadnji sezoni 2006/2007, saj se lahko pohvali z rekordnim številom ponovitev in obiskovalcev. Na odrskih deskah sta se zvrstili 402 predstavi Špas teatra in gostujočih gledališč, ogledalo pa si jih je približno 167.000 obiskovalcev; 15 predstav sodi med najbolj obiskane nasploh. Gledališče, ki ga po prodaji vstopnic prehiteva le Cankarjev dom, se financira samo. Nima svojih lastnih prostorov, so najemniki v Kulturnem domu Mengeš, predstave pa imajo skoraj po vsej Sloveniji. Največja uspešnica do sedaj je bila komedija 5žensk.com, ki je v sezoni 2005/06 presegla vse rekorde. Od premiere je bilo odigranih 268 ponovitev po vsej Sloveniji, ogledalo pa si jo je 106.000 gledalcev.

Špas teater je prvo in edino komercialno gledališče, ki se lahko pohvali z uspešnim sodelovanjem na Dnevih komedije v Celju, kjer so dobili osem žlahtnih nagrad strokovne žirije in občinstva, sodelovali pa so tudi na Tednu slovenske drame v Kranju in Borštnikovem srečanju v Mariboru. Urška Alič Flajnik vse to soustvarja z 156 umetniki in strokovnimi sodelavci.  

 

Celotni prihodki društva 2006: 1,6 mio EUR
Presežek prihodkov društva: 168.073 EUR

---

 

 

Zgodba podjetja Evrosad je izjemna zgodba o družinskem podjetništvu. Začela se je leta 1995, ko je Ivan Kozole odkupil Mercatorjevo enoto Sadjarstvo, katere direktor je bil, in prevzel 275 hektarjev sadovnjakov in 93 zaposlenih. Takrat se je tudi odločil za ime Evrosad, s čemer je izrazil svoje videnje razvoja Slovenije in tržne ambicije. Velik razvoj v poslovanju je prinesel nato sin Boštjan. Kot diplomant Visoke šole za podjetništvo je nadgradil očetove dosežke. Evrosad je začel uvajati standarde, ki veljajo v tej dejavnosti v Evropi, sledila je širitev poslovanja v tujino. Podjetje si je določilo tri, za naše sadjarje netradicionalne trge, ruskega, skandinavskega in angleškega. Zlasti slednji velja za najzahtevnejši sadjarski trg v Evropi. Danes podjetje obvladuje prek 500 hektarjev nasadov jabolk, hrušk in breskev. Cilj ustanovitelja in naslednika je razviti Evrosad v eno najboljših sadjarskih podjetij v Evropi.  

 

Zaposleni: 96

Letni promet 2006: 5,4 mio EUR

Čisti poslovni izid po davkih: 403.000 EUR

Pogum v najtežjih trenutkih:
NATAŠA RATEJ, Rima 

Vodenje podjetja je prevzela pred tremi leti, po moževi smrti, in nadgradila dotedanje skupno delo. Veruje v teambuilding. 

Nataša Ratej je svojo poklicno pot začela v Iskri, kjer je sodelovala pri razvoju ISDN central. Skupaj z možem Iztokom sta leta 1990 ustanovila podjetje Rima, v katerem je ves čas skrbela za finance. Pred tremi leti, po moževi smrti, pa je prevzela tudi tehnični del podjetja, ki ga zelo uspešno vodi. 

 

Njeno poslovno delovanje temelji na prepričanju, da danes ne morete več prodati povprečne kakovosti za povprečno ceno, pač pa morate ponuditi zelo dobro kakovost za povprečno ceno.  

Prvotna dejavnost družbe je bila suhomontažna gradnja, s katero so začeli kot eni prvih v Sloveniji. V desetih letih je podjetje postalo največji izvajalec tovrstnih del pri nas. Tej dejavnosti so postopoma dodajali celovito ponudbo s področja gradbeništva. Sicer pa inovacije spremljajo podjetje že od vsega začetka. Pred petimi leti so sprejeli pomembno strateško odločitev in pričeli z lastno proizvodnjo nadstandardnih montažnih hiš. Na tem področju so razvili nekaj novosti, ki še danes nimajo konkurence.  

Tako so v zadnjih letih razvili številne zanimive izdelke (mobilne hiše Rima Mobil, montažne objekte Flexsys, toplotno akumulacijske montažne stene), racionalizirali proizvodnjo in pripravili možnosti za širitev proizvodnje. Zdaj se pripravljajo za izvoz montažnih hiš na tuje trge. Za podjetje je značilno kompleksno projektno vodenje, ki povezuje veliko strokovnega znanja. Podjetje dosega nadpovprečne donose v svoji dejavnosti (v treh letih so tudi potrojili dobiček), kar je plod dobre organizacije in uspešnega vodenja. Nataša Ratej je ponosna na svoje dolgoletne sodelavce in veruje v graditev teamov.  

Zaposleni: 87
Letni promet 2006: 13,7 mio EUR

Čisti poslovni izzid po davkih: 1 mio EUR

 

Sestava komisije za izbor Podjetnika leta 2007:  

dr. Bogomir Kovač, EF, Ljubljana,

Ivo Boscarol, Pipistrel,
Miloš Urbanija, Ultra,
Igor Akrapovič, Akrapovič,
Rudi Bric, Hermes SoftLab,
Filip Remškar, SmartCom,

Dr. Aleš Štrancar, Bia Separations,
Štefan Pavlinjek, OZS,

Dr. Viljem Pšeničny, OZS,
Jože Vilfan, odg. urednik Podjetnika.

Seznam vseh dosedanjih prejemnikov priznanja Podjetnik leta dobite tukaj.