Pravno urejanje franšizinga

Kot dodaja sekretar sekcije slovenskih franšiznih družb pri trgovinski zbornici Slovenije Igor Pavlin, tako tudi nimamo statističnega spremljanja kazalcev (ne)uspešnosti tega modela podjetništva pri nas. V tujini, kjer je franšizing bolj uveljavljen, pa so podatki spodbudni. Kar 90 odstotkov franžizojemalcev v Veliki Britaniji je tudi v recesiji ustvarilo dobiček, je povedal Brian Smart, direktor britanskega franšiznega združenja BFA in gost letošnjega posveta Sekcije slovenskih franšiznih družb. Na Otoku kot franšiza deluje 900 blagovnih znamk, ki imajo 40.000 franšizojemalcev in zaposlujejo pol milijona ljudi. Smart je tako prepričan, da je franšizing odličen model za rast blagovne znamke. 

Statistika kaže tudi, da je le dva odstotka franšizojemalcev neuspešnih. Neuspeh gre večinoma pripisati franšizojemalčevemu neupoštevanju navodil oziroma neupoštevanju dobrih praks na obeh straneh. Le 5 odstotkov vseh neuspešnih franšiz pa je posledica goljufivih franšizodajalcev, katerih glavni prihodek je prodaja franšiz, dodaja Smart. Da bi se izognili tudi temu sicer majhnemu deležu neuspešnih franšiz in povečali ugled franšizinga, pa je treba kaznovati slabe prakse in spodbujati dobre, poskrbeti pa tudi za izobraževanje in dostop do informacij, ki potencialnim franšizojemalcem omogočijo vstop v dobre franšize.