Pravni vidiki e-poštnega marketinga

Slovenci vsak dan prejmemo v svoje e-poštne nabiralnike več kot pet milijonov e-propagandnih sporočil. Sam jih, denimo, dnevno prejmem vsaj pet. Tudi zato je področje pravne dopustnosti tovrstnega oglaševanja še kako aktualno in obenem tudi zelo kompleksno, saj mora zakonodajalec pri ureditvi tega področja upoštevati celo nekatere ustavne garancije in sicer načelo svobodne gospodarske pobude, ki ga večinoma zagovarjajo oglaševalci, in pa načelo varstva zasebnosti, ki ga seveda zagovarjajo uporabniki elektronske pošte.

 

E-poštni marketing urejata dva zakona, in sicer Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) in Zakon o elektronskih komunikacijah, pri čemer ima slednji, vsaj kar se tiče elektronskih komunikacij, značaj specialnosti, kar pomeni, da v primeru nasprotujočih si določb obeh zakonov prevlada pred prvim.

 

Zakon o varstvu osebnih podatkov načelno dopušča uporabo osebnih podatkov tudi za namene neposrednega trženja, a le tistih, ki jih je mogoče zbrati iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. To pa so osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonska številka, naslov elektronske pošte in številka telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke (denimo podatke o zdravstvenem stanju, o politični pripadnosti, o veroizpovedi, o narodnem oziroma narodnostnem poreklu) pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki mora biti izrecna in praviloma pisna.