Prava neuki, vendar nekateri zelo prebrisani potrošniki

Gašper Friškovec - Iršič: »Najpogostejša zmota, ki se pojavlja med potrošniki, je nedvomno ta, da lahko izdelek, katerega so kupili v trgovini in jim, ko so ga prinesli domov ni bil več všeč, enostavno vrnejo v trgovino.«

Kako dobro smo potrošniki in prodajalci seznanjeni s potrošniškimi pravicami in dolžnostmi, sem preverila s pomočjo dveh primerov iz lastne prakse. Odpravila sem se po nakupih po gala obleko za najdaljšo noč v letu. Nekaj dni po nakupu sem se vrnila v trgovino, češ, da mi obleka vendarle ni povsem prav, da mi ne paše in zato bi obleko rada zamenjala. Prodajalka je pogledala vrnjeno obleko, če je kaj poškodovana, če še ima pripadajočo etiketo, preverila je priloženi račun in mi dovolila, da poiščem drugo primernejšo obleko. In sedaj vprašanje: je to res naša potrošniška pravica? »Nikakor ne,« pravi Gašper Friškovec - Iršič, univ. dipl. prav., doktorski kandidat na Pravni fakulteti. »Najpogostejša zmota, ki se pojavlja med potrošniki, je nedvomno ta, da lahko izdelek, katerega so kupili v trgovini in jim, ko so ga prinesli domov, ni bil več všeč, enostavno vrnejo v trgovino. Potrošnik namreč z nakupom stopi v t. i. dvostransko obvezujoče razmerje, iz katerega ne more kar tako brez razloga izstopiti. Iz tega izhaja, da je odločitev prodajalca, ali bo blago v primeru, ko z njim ni nič narobe (npr. ni pokvarjeno), sprejel nazaj ali ne, povsem odvisna od njegove dobre volje.«

V trgovini, kjer sem kupovala gala obleko, je imel prodajalec (na srečo) izobešeno obvestilo, da je blago mogoče vrniti v 15 dneh od nakupa s predložitvijo računa, zato je bil to dolžan tudi upoštevati. Kar po besedah Friškovec - Iršiča ni stalna praksa in zaradi česar med potrošniki vlada zmotno prepričanje, da je takšno vračilo blaga možno v vsaki trgovini.