Poženimo denar v dir

NLB potrebuje dokapitalizacijo. Gradbeniki potrebujejo denar. Šolstvo potrebuje denar. Zdravstvo potrebuje denar. Država potrebuje denar. Gospodarstvo potrebuje denar. Ljudje potrebujemo denar. Eni za poplačilo starih dolgov, drugi za sproti, tretji za investicije.

 

Ja, če bi bilo dovolj denarja … Ne bi bilo dosti boljše. Naj pri tem pripomnim, da je seštevek vseh navedenih potreb tako visok, da si ga ne morejo privoščiti niti precej bogatejše države od naše. Zato je za rešitev naših težav potrebne nekaj več domišljije, kot je običajno. Namesto da financiramo  univerze, znanost in razvoj neposredno iz proračuna, bi jim lahko sredstva zagotovili prek študentov in gospodarstva. Če bi denar najprej dali študentom, ti pa bi z njim poravnali šolnine na univerzah, bi imeli prvi vsaj precej boljši občutek, drugi pa bi potrebna sredstva prav tako dobili. Namesto da država razmišlja o neposredni dokapitalizaciji NLB posebej, o državnih spodbudah za gospodarstvo pa spet posebej, posledica česar je, da se vse te potrebe seštevajo, bi bila boljša rešitev o državnih spodbudah prek naših bank. Če bi te spodbude še dodatno vezali na vlaganja v razvoj, bi z istim denarjem pokrili še znanstveno-raziskovalni sektor. Nato pridejo na vrsto potrebe po dodatni infrastrukturi, novih delovnih mestih, novih storitvah in produktih … 

 

Če si znamo zamisliti rešitve, ki vključujejo čim večje število krogov, bo isti denar zakrožil večkrat in pri vsakem obratu prinesel nekaj dobička.