Pozor, "huda" spletna stran!

Včasih so bile stvari dokaj enostavne, saj se pri nas na avtorske pravice nihče ni ravno oziral. Če pa že, je bilo to le takrat, ko sta bila avtor ali njegov zastopnik dovolj “tečna”. Takrat se je pač nekaj malega plačalo in zadeva je bila urejena. No, potem smo dobili zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je nekoliko uredil stvari. Sicer je v praksi vse skupaj daleč od idealnega, a nekaj se je vsekakor zgodilo in prav je tako. Zdaj morajo gostilne plačevati, če želijo vrteti glasbo, umetniki pa se povezujejo z različnimi organizacijami, ki naj bi skrbele za njihovo zaščito in jim tudi izplačevale tantieme. Ali jim to uspeva ali ne, vedo najbolje imetniki avtorskih pravic, vsekakor pa imajo ta združenja oziroma organizacije dokaj težko delo. Možnosti, kje vse bi se lahko pojavljala umetniška dela različnih vrst, je namreč veliko.

Zmeda na internetu

Da pa bi bila mera polna, je tukaj zdaj tudi internet. Dokler je šlo za preproste besedilne spletne strani s kakšno nezahtevno ilustracijo, je še nekako šlo, zdaj pa, ko je na internetu mogoče objavljati tudi slike, fotografije, glasbo in celo filme, pa zadeve postajajo dokaj zapletene. Pa ne zaradi nezaščitenih avtorskih pravic, pač pa zaradi količine. Spletnih strani je na milijone in ni je ustanove, ki bi lahko res preverila vse, kar se dogaja. Delo nekega avtorja je lahko zapisano, prikazano ali predvajano celo več tisočkrat, pa avtor od tega nima čisto nič.

Internet je “poskrbel” tudi za to, da se z oblikovanjem strani in njihovo objavo ukvarjajo ljudje, ki ne vedo, da je pri tem potrebno upoštevati tudi avtorske pravice. Zakon, ki jih ureja, se imenuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, in tega je treba dobro prebrati, preden na stran vključimo kakršno koli umetniško ali drugo delo, ki je omenjeno v tem zakonu. Avtorska pravica namreč traja celoten čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. V tem času je njegova dela prepovedano objavljati brez dovoljenja. Če se recimo odločite na svojo stran vključiti Picassovo Guernico, boste s tem kršili avtorske pravice, saj je avtor umrl leta 1973 in od njegove smrti torej še ni preteklo 70 let. Podobno velja tudi za avdio-vizualna dela, kamor sodita tudi glasba in film, vendar je tu čas avtorskih pravic nekoliko krajši, saj traja 50 let.

Kaj je brezplačno

Vendar stvari le niso tako stroge, kot se zdi na prvi pogled. Obstajajo namreč izjeme, kjer je mogoče umetniška dela vključiti na svoje strani brezplačno. Najprej seveda tako, da imate dovoljenje avtorja ali nosilca avtorske pravice (dediča). Brezplačno lahko objavljate dela, ki trajno stojijo na javnem prostoru - če v nekem parku recimo stoji kip, ga lahko brez posledic fotografirate in objavite na svoji spletni strani. Tudi citirate lahko odlomke iz umetniških in znanstvenih del, le avtorja morate navesti.

Odkupljene avtorske pravice

Kljub temu, da traja avtorska pravica 70 let po avtorjevi smrti, pa vse le ni dano na voljo javnosti, da počne, kar se ji zljubi. Obstajajo namreč posebne organizacije, ki so odkupile avtorske pravice tudi za avtorje, ki so že davno mrtvi. Najznamenitejša je vsekakor zbirka Corbis, za katero stoji glavni microsoftovec Bill Gates. Corbis ima v lasti avtorske pravice za okoli 65 milijonov umetniških del, med katerimi so tudi dela Leonarda da Vincija, pa tudi znamenita slika Alberta Einsteina, ki kaže jezik, je med njimi. Za objavo takšne fotografije boste za zasebno ali šolsko uporabo morali plačati nekaj dolarjev. Če pa si hočete na internetu urediti nekakšno lastno galerijo, pa vas zadeva kar precej stane, saj so cene za takšno objave lahko precej višje. Vendar je tudi tu mogoče najti “luknjo”. Če na primer hočete objaviti fotografijo kakšne slike avtorja, ki je umrl pred več kot 70 leti, jo lahko, vendar pod pogojem, da fotografirate sami. Če uporabite fotografijo, ki jo je posnel nekdo drug, ima ta avtor namreč avtorsko pravico do te fotografije, ki traja 50 let od njenega nastanka.

Tudi manj znani imajo pravice

Vendar se spletne strani ne ukvarjajo le s prikazom umetniških del priznanih avtorjev. Veliko je tudi strani, ki vsebujejo fotografije znanih glasbenikov, avtomobilov, motorjev in ne vem česa še vse. Če takšne fotografije uporabimo, se lahko zgodi, da nas bo nekdo prijel za vrat – lastniki fotografij glasbenikov so običajno glasbeniki sami ali glasbene založbe, fotografije, recimo, avtomobilov, motorjev in podobnega so fotografske agencije in tako naprej. Objava takšnih fotografij je lahko precej draga, saj fotografske agencije zahtevajo tudi do 8000 tolarjev dnevno za objavo takšnih fotografij na spletu.

Previdno pri objavi fotografij oseb

Paziti morate celo pri objavljanju fotografij, ki ste jih posneli sami, pa čeprav je šlo za počitnice na morju. Če je na fotografiji na primer nekdo, ki je dobro viden in prepoznaven, lahko gre za kršenje pravic tistega, ki ste ga fotografirali. V skrajnem slučaju vas lahko celo toži in tožbo tudi dobi. Tudi če recimo vzamete neko fotografijo ali sliko in jo malce predelate s kakšnim programom za obdelavo slike, kršite avtorske pravice, če je seveda slika predelana tako, da je izvirno delo še vedno prepoznavno.

Avtorske pravice pri glasbi

Podobno velja tudi za glasbo. Se še spomnite tožb v zvezi z Napsterjem? Tam je šlo točno za to, o čemer govorimo – o avtorskih pravicah. Glasbeniki so se pritožili in brezplačnega snemanja glasbe s pomočjo Napsterja je bilo kmalu konec. Zakon o avtorskih pravicah namreč velja tudi, če imate na svoji spletni strani le odlomek kakšne skladbe. Tudi za to morate imeti posebno dovoljenje avtorja ali organizacije, ki ga zastopa. Če ne, kršite avtorske pravice in ste zreli za kakšno tožbo. Včasih se je govorilo o tem, da so brezplačno dovoljeni odlomki, dolgi do tri sekunde, vendar v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah tega nikjer ni zaslediti. Svobodni ste le, če je avtor glasbe ali stihov mrtev več kot 70 let.

Izdelava in “kopiranje” spletnih strani

Kar velja za analogno, velja tudi za digitalno. Če nekje vidite neko simpatično spletno stran, je ne morete kar “prekopirati” oziroma sneti in uporabiti kot svojo. Lahko pa vzamete idejo in jo malce predelate. Seveda, če ste v Evropi in je vaša stran osebna. V Ameriki so stvari strožje, saj obstaja prijem “look and feel”, ki omogoča avtorjem neke spletne strani, da vas tožijo, če mislijo, da je vaša stran preveč podobna njihovi stvaritvi. Če pa ste podjetje in ste spletno stan “ukradli”, vas lahko lastnik originala toži za nelojalno konkurenco, posebej še, če prek strani tržite.

Pri izdelavi spletne strani pa moramo biti pazljivi tudi glede vsebine. Zelo znan spor je namreč nastal pred skoraj petimi leti, ko je nekaj znanih ameriških podjetij tožilo spletno stran TotalNews. Ta je namreč uporabljala tehnologijo okvirjev, ki je bila takrat novost, v teh okvirjih pa so bile novice iz različnih področij, vendar nastale drugje – pri CNN-u, Washington Postu, Time Warnerju in še kje. Poleg novice je bila na strani tudi povezava do vira te informacije. Če smo nanjo pritisnili, smo se preselili na to stran, vendar le v enem okvirju znotraj TotalNews in ne v posebnem oknu, tako da je se je zdelo, kot da je novica izdelek TotalNews. Tožbo so tožniki dobili in TotoalNews je moral za svoj način povezovanja do novic pridobiti soglasje vsakega podjetja posebej. Če mu to ni dovolilo takšne povezave, je morala ta delovati v posebnem oknu. Na videz malenkost, a vendar. TotalNews je namreč stran, kjer so v bistvu le zbrane informacije iz različnih drugih strani, avtorsko delo pa je le oblika strani. In tožniki so se najbolj jezili zato, ker je TotalNews tržil oglasni prostor na strani, ki je bila aktualna zaradi informacij, ki niso nastale znotraj podjetja, ampak jih je izdelal nekdo drug.

Slovenska ureditev

Pri nas obstajata dve instituciji, ki naj bi se ukvarjali s tako imenovanim kolektivnim upravljanjem pravic. Dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino sta na podlagi javnega razpisa do sedaj dobili dve združenji - Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP) in Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), začasno dovoljenje pa ima tudi Avtorski agenciji za Slovenijo (AAS).

Pri združenju ZAMP so nam povedali, da na področju interneta ne delajo ravno ne vem koliko, saj se šele pripravljajo na to, da bodo uredili objavljanje literarnih del. Precej bolj aktivni so pri SAZAS-u, kjer se ukvarjajo predvsem z zastopanjem glasbenih avtorskih pravic. Gospa Jarac nam je povedala, da je uporaba glasbe vključena v cenik SAZAS-a, čeprav zaenkrat združenje ne podeljuje dovoljenj za predvajanje glasbe preko interneta. Vendar pričakujejo, da se bo ta problematika razrešila še letos. Zastopajo nekaj velikih svetovnih glasbenih založnikov, spremljajo pa tudi nelegalno ponudbo datotek MP3 in kmalu bodo na to temu tudi ukrepali.
Na Avtorski agenciji smo se pogovarjali z gospodom Trampužem, ki nam je povedal, da v Sloveniji nihče sistematično ne pregleduje spletnih strani in ugotavlja kršitve, če pa se nanje obrne avtor, reagirajo zelo hitro. To možnost jim je namreč dala novela Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, v kateri je dodana nova pravica – pravica dajanja na voljo javnosti. Ukrepajo tako, da takoj stopijo v kontakt z avtorjem spletne strani, če pa ta ni dosegljiv, pa s ponudnikom interneta, na čigar strežniku se nahaja spletna stran. Tudi policija mora v tem primeru ukrepati po službeni dolžnosti, kazni pa so lahko precej hude od zapornih do odškodninskih. Kako daleč bo zadeva pripeljana, pa je v veliki meri odvisno od lastnika avtorskih pravic. Ta se lahko namreč odloči, na kak način bo preganjal kršitelje.

Je pa ugotavljanje kršiteljev avtorskih pravi na internetu dokaj težko delo. Obstaja namreč cel kup spletnih ponudnikov, ki svojim članom ponujajo brezplačno izdelavo in objavo spletnih strani. Veliko je celo možnosti, kjer je avtor strani popolnoma anonimen, zato ga je skoraj nemogoče ali pa vsaj zelo težko izslediti. V takšnem primeru se organizacije za zaščito avtorskih pravic obrnejo na ponudnika interneta in ta mora stran nemudoma ukiniti, sicer bo on nosil posledice morebitne tožbe.

Pri nas uradno zaenkrat na področju avtorskih pravic na internetu ni nekega kaosa. To pa najverjetneje zato, ker nihče ne nadzira, kaj se dogaja in za morebiten kaos sploh ne vemo. Tudi avtorji sami ne, kaj šele da bi obstajala kakšna organizacija, ki bi se temu resneje posvetila. Mogoče je razlog v tem, da je objava del umetnikov zaradi majhnega trga celo nekakšna promocija tega dela. To sicer gre na roko snovalcem spletnih strani, ki se tako nimajo česa pretirano bati, vendar se tudi na tem področju stvari spreminjajo, zato pri snovanju strani ni odveč razmišljati tudi o tem. Saj veste – da ne bi bolelo!

Pomembnejše internetne povezave:
Zakon o Avtorskih in sorodnih pravicah - http://www.dz-rs.si/si/aktualno/zakonodaja.html
Urad RS za intelektualno lastnino - http://www.sipo.mzt.si/
Avtorska agencija Slovenije – http://www.aas.si
Zbirka Corbis – http://www.corbis.com

Če vas zanimajo viri slik, sta tukaj dva naslova ponudnikov:
www.fotospring.si
www.buenosdias-sa.si