Poznate meje zadolževanja vašega podjetja?

dr. Jožko Peterlin: »Včasih je bolje, da dobimo naše delo takoj plačano, čeprav morda zaslužimo pet odstotkov manj, kot pa 10 odstotkov višji zaslužek, na katerega čakamo nekaj mesecev.«

Preizkušeni poslovni finančnik z dolgoletno prakso doc. dr. Jožko Peterlin je uvodoma izpostavil bistvo problematike podjetnikov v Sloveniji - preveliko zadolženost. »Podjetnik gre v banko po dolgoročni kredit praviloma takrat, ko se odloča za večjo investicijo. Dogaja se tudi, da mora po kredit, da lahko financira zaloge in terjatve. Glede na to, da se večje, razvojne investicije zgodijo enkrat ali dvakrat v življenju malega ali srednje velikega podjetja, to pomeni, da se podjetnik finančno močno izpostavi in se ne zaveda vseh finančnih posledic kreditiranja. Kajti vsak podjetnik vidi svoj posel, svoje izdelke nekoliko iluzorno. Vendar gredo mnoga podjetja v stečaj ravno zaradi napačnega dogovora o financiranju in ker niso upoštevala dodatnih stroškov, ki nastanejo v obdobju kreditnega odnosa. Zato odobritev kredita ni vedno zmaga,« je prepričan dr. Peterlin.

4 x (amortizacija + stroški financiranja + dobiček) = zgornja meja zadolženosti

»Tvegati je vsekakor treba, brez tveganja ni rasti in dobička. A tveganja ne smemo enačiti z negotovostjo. To, da podjetnik 'malo poskusi', je negotovost. Tveganje pa pomeni, da znamo oceniti, kakšna bo verjetnost, da na koncu posel uspe. Preden gre podjetnik na nov trg, mora vedeti, ali je trg že zaseden, ali sploh potrebuje njegove storitve ali izdelke, ali obstaja kupna moč zanje. Predhodno mora oceniti, kaj je realno in kaj si lahko dejansko privošči. Torej, preden gre lastnik ali direktor na banko zaprosit za kredit, se mora vprašati, kje so meje, kako daleč se lahko 'stegne', kar je odvisno od denarnega toka in dobička podjetja. Štirikratnik seštevka obresti, ki jih plačujemo za kredite, amortizacije in dobička, je še vzdržna zgornja meja zadolženosti. Mi pa imamo v gospodarstvu osemkratno zadolženost in podjetja se potem ukvarjajo samo še z bankami in sploh ne več s svojo osnovno dejavnostjo.«

Peterlin je izpostavil še upoštevanje temeljnih ekonomskih zakonitosti pri zadolževanju: »Vsak dober direktor mora poznati svojo boniteto in vedeti, kje je njegova kapitalska ustreznost, kje so meje zadolževanja. V preteklosti je bilo pogosto, da so se podjetja zadolževala v švicarskih frankih, ker so bile obrestne mere nižje. Toda, ko se je spremenil devizni tečaj, je njihov kredit prerasel zmožnosti odplačevanja obveznosti. Devizni tečaj je vedno v korelaciji z obrestno mero. To ni višja sila, to so zakonitosti, ki jih mora podjetnik poznati, ko se odloča za način bančnega financiranja.«

Plačilna sposobnost podjetij je ključna

»Ko se podjetnik najprej sam s sabo dogovori, kaj hoče in 'koliko se lahko stegne', je čas za obisk banke. Preden greste v banko, se dobro pripravite. Banko zanimajo ključni kazalniki: denarni tok na zadolženost, gibanje in sestava kapitala, kako podjetje obvladuje obratni kapital. Če je neka stvar ekonomsko upravičena, še ne pomeni, da se finančno izide. Včasih je bolje, da dobimo naše delo takoj plačano, čeprav morda zaslužimo pet odstotkov manj, kot pa 10 odstotkov višji zaslužek, na katerega čakamo nekaj mesecev. Kar šteje, je plačilna sposobnost podjetij!«, je odločen dr. Peterlin in opozori, da je med podjetniki še premalo poslovno-finančnega znanja.

Banka denarja ne vlaga, temveč posoja

»Poskrbeti moramo, da nas bančnik pozna, da ve, kaj in kako delamo, da pozna naš neto obratni kapital, sezonski vpliv, strateške poslovne načrte itd. Skratka, v dogovarjanju z banko moramo znati svojo investicijo čim bolj jasno razložiti, da jo bo bančnik razumel. Pustiti je treba čim manj dvomov, da pridemo do skupnega cilja, to je, da naše podjetje dobi kredit in da na drugi strani banka oceni, da ji boste posojeni denar vrnili, kar se bo odražalo tudi v ceni kredita. Seveda se mora banka strinjati z namenom financiranja, saj banka ne investira v podjetje, ne prevzema tveganj, temveč le posoja denar,« opozori na pogosto zmotno razmišljanje podjetnikov.

»Banke bolj pazijo na svoj kapital kot pred leti in drugače preverjajo boniteto komitenta. Vlagajo v to, kar je donosno, zato jih v prvi vrsti zanima, ali bo denar vrnjen. Kam bo usmerjen kredit in kakšna je struktura posla? Ali ima podjetje dovolj kapitala? Kakšen je običajen delež obratnih sredstev? Ali struktura obveznosti ustreza strukturi sredstev? Kakšna je sestava zapadlosti dolgov? So pričakovana poplačila kredita usklajena z denarnimi tokovi? Kaj bo podjetje storilo z nepričakovanimi presežki denarja? Vse to so vprašanja, na katera mora podjetnik znati odgovoriti, preden gre v banko zaprosit za kredit.«

Za banko je pomemben kakovosten menedžment, stabilno vodstvo, ki pozna posel in zna razložiti vse ključne postavke v računovodskih izkazih. Banke pogosto želijo še dodatna razkritja: naročila kupcev, kdo so ključni kupci, mesečni plan denarnih tokov, terjatve, zaloge, kakšen je prost denarni tok in investicijska aktivnost podjetja. Pri kreditiranju malih in srednje velikih podjetij banke pogosto zahtevajo še dodatna osebna zavarovanja kredita, da ne bi prišlo do izčrpavanja podjetja s strani lastnika. Kreditiranje malih podjetij je veliko dražje tudi zato, ker so stroški odobritve in vodenje dokumentov za kredit v višini 200 tisoč evrov primerljivi s stroški 20 milijonskega kredita. Poleg vsega banke ocenjujejo, da finance v večjem podjetju vodi bolj strokoven človek, ki je običajno samo zaposlen, kot to dela mali podjetnik, kar zanje pomeni manjše tveganje in s tem nižji pribitek.

Ne podpišite ničesar, česar ne razumete

Finančni svetovalec dr. Peterlin dodaja še, da mora podjetnik poznati vse finančne in nefinančne vzroke, ki bi lahko privedli do prekinitve kreditiranja. »Razumeti je treba 'finančne količke', to je, kako visoko lahko skočim, kako bodo kreditne obveznosti vplivale na poslovanje. Poleg tega je ključno, da ste prepričani, da kreditno pogodbo, ki ste jo podpisali, tudi razumete. Če kake finančne zaveze ne razumete, to ne pomeni, da ste neumni. Vprašajte svojega bančnega svetovalca, kaj pomeni, in presenečeni boste, da tudi on vsega ne ve, a vam bo priskrbel odgovor.«