|
Iskalnik:
 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poznate 6. okvirni program?Tudi kot malo podjetje se lahko prijavite na razpise za čedalje obsežnejša sredstva EU-ja. Poleg nacionalnih svetovalcev vam je od nedavnega v pomoč Združenje prijaviteljev projektov na okvirne programe Evropske skupnosti, ki je prvo te vrste v Evropi.
Evropska unija že 20 let podpira sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in podjetji s tako imenovanimi okvirnimi programi. Glavni namen programov je povečati konkurenčnost evropskega gospodarstva in znanstveno odličnost ustanov. Na začetku so bili zelo omejeni po sredstvih in področjih, ki so jih pokrivali. 6. okvirni program (za obdobje 2002−2006) je šel doslej v največjo širino, tako po področjih kot po obsegu sredstev, saj razpolaga s kar 17,5 milijarde evrov. V okviru programa izvajajo velike raziskovalne projekte, raziskave na izbranih sedmih prioritetnih raziskovalnih področjih (1. genomika in biotehnologija za zdravje, 2. tehnologije informacijske družbe, 3. nanotehnologije, materiali in proizvodne metode, 4. aeronavtika in vesolje, 5. kakovost in varnost živil, 6. trajnostni razvoj, globalne spremembe, 7. državljani in upravljanje v družbi znanja), spodbujajo sodelovanje malih in srednjih podjetij, mobilnost raziskovalcev in mednarodno sodelovanje. Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Cilji programa so usklajeni z lizbonsko strategijo, tako da so dejavnosti v programu usmerjene v tri glavne sklope: povezovanje, strukturiranje in krepitev skupnega evropskega prostora. Slovenija v 6.okvirnem programu v letu 2003 Slovenija je uradno sodelovala že v petem okvirnem programu in uspešno nadaljuje sodelovanje tudi v šestem. Slovenska podjetja so na razpisih uspešna in prijav je vse več. Med vsemi sodelujočimi državami smo po podatkih za 2003 po uspešnosti na petem mestu. Če podrobno pogledamo globalne podatke o prijavljenih projektih (iz raziskovalne in gospodarske sfere skupaj) za 6. okvirni program, vidimo, da je iz Slovenije prišlo v Bruselj 950 prijav projektov, to pomeni 4,7 % vseh prijav. V ožji izbor za financiranje je prišlo 113 projektov, kar je 5,2 % vseh projektov, ki so prišli v ožji izbor za financiranje. Od tega pa je le 26 % vseh podpisanih pogodb iz gospodarstva. Največ podjetij, ki se prijavlja iz Slovenije, je s področij informacijskih tehnologij, nanotehnologij in nanoznanosti, znanosti o življenju in biotehnologije. Kot pojasnjuje Albin Babič, vodja projekta v Sloveniji, je problem povsod v Evropi ta, da se podjetja premalo udeležujejo razpisov v okviru programa in Slovenija ni izjema. Čeprav se trend počasi spreminja. Pojavlja se čedalje več podjetij, med katerimi je večina malih in srednjih. V okviru 5. okvirnega programa je bilo tako 20 % prijav iz gospodarstva, v 6. okvirnem programu (po podatkih za 2003) pa že 32,5 %, kar je spodbudno. Posebna programa za mala podjetja Petnajst odstotkov celotnega 6. okvirnega programa, to je 2,2 milijarde evra, je namenjenih podpori raziskavam in inovacijam le za mala in srednja podjetja. Tako je Evropska komisija razvila posebna programa za mala in srednja podjetja: · Collective Research - kolektivne raziskave. Za podjetja, ki se srečujejo s posebno težavo, ki zadeva vse člane skupnosti, na primer spremenjeno zakonodajo na področju ekologije, povečano konkurenco iz tujine ... Da bi težavi prilagodili svojo proizvodnjo, lahko najamejo raziskovalne ustanove. Projekti trajajo približno tri leta in so vredni v povprečju 2 do 3 milijone evrov. · Cooperative Research (program CRAFT) - kooperativne raziskave. Ta program je namenjen je skupini SME (najmanj trije iz dveh držav), ki nimajo dovolj velikih raziskovalnih sposobnosti. V ta namen najamejo vsaj dve raziskovalni ustanovi, ki zanje iščeta rešitev. Rezultati raziskav pripadajo podjetjem. Tu ni vnaprej določenih tem. Projekti trajajo do 2 leti in so vredni približno milijon evrov. Svetovalci za projekte in kje jih dobiti Za pomoč pri prijavi projektov v okvirnih programih se lahko obrnete na nacionalne svetovalce. V Sloveniji jih imamo 14 in vsak je zadolžen za svoje področje. Ti sodelujejo z Evropsko komisijo in natančno poznajo, kaj se dogaja znotraj posamezne prioritetne teme in programa. Novosti v 7.okvirnem programu Kot pravi Albin Babič, je predvideno bistveno povečanje sredstev. Prioritetna področja naj bi ostala ista z nekaj dopolnitvami. Uvajajo pa nova področja, kot so tehnološke osnove, varnostne raziskave ter temeljne raziskave. Dodaten pomen pa naj bi dobile individualne štipendije. Evropska komisija je namreč ugotovila, da Evropska unija potrebuje najmanj 500.000 novih mladih raziskovalcev za delo v gospodarstvu. Na tem področju, pa opozarja Babič, tudi Slovenija zaostaja, saj imamo zelo malo raziskovalcev v gospodarstvu. Spremembe so predvidene tudi glede administracije v programu s poenostavitvijo postopkov prijav, ocenjevanja in podpisa pogodb. Trudijo se skrajšali postopke od zaključka razpisa do podpisa pogodbe. Postanite ocenjevalci projektov Najboljša šola za podjetnike, pravi Babič, pa je, da se prijavijo v Bruselj kot ocenjevalci projektov. Vsak, ki ima določena znanja in izkušnje, se lahko prijavi. Tako, pravi Babič, dobite občutek, za kaj in kako se drugi prijavljajo in kakšni so uspešni projekti.
Odziv malih in srednjih podjetij v Sloveniji je dober Peter Polajnar, nacionalna kontaktna oseba za mala in srednja podjetja Kakšen je odziv malih in srednjih podjetij v Sloveniji in katere so najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo naša podjetja? Evropska komisija je ob nedavni analizi 6. okvirnega programa ugotovila, da ni uresničila svojega cilja: 15 % sredstev iz tematskih prioritet, torej najzahtevnejši raziskovalni projekti, razdeliti malim in srednjim podjetjem. Ta podjetja so po trenutnih podatkih dobila le 13 % denarja. Številka je morda še manjša, kajti analiza je med mala in srednja štela tudi vse inštitute, ki so se pomotoma označili tako. Odziv med malimi in srednjimi podjetji v Sloveniji je dober, nimamo pa še podatka, kakšen je bil njihov »izplen«. Analizirali smo le razpise CRAFT in Collective (tiste, ki so prilagojeni malim in srednjim podjetjem, ter raziskovalcem, ki jih servisirajo) in ugotovili, da smo dobili v tem sklopu okoli 1 % sredstev, kar je za Slovenijo glede na njeno velikost prebivalstva in gospodarstva zelo uspešno. Največje težave so povezane s premajhno uspešnostjo v razpisih CRAFT in Collective, rezerviranih le za mala in srednja podjetja, v financiranje sprejmejo le 8 % prijavljenih vlog. Druge težave so manjše: naša podjetja so dovolj internacionalizirana, da si znajo najti partnerje, poleg tega pa znajo sodelovati tudi na področju raziskav in razvoja. Morda bi med težavami izpostavil le še področje pravil finančnega poročanja komisiji in ureditev intelektualne lastnine, ki jih naši prijavitelji slabše obvladajo.
TECOS in Združenje prijaviteljev projektov Blaž Nardin iz centra orodjarske industrije TECOS iz Celja ima dobre izkušnje s sodelovanjem na okvirnih programih, saj na njih sodeluje kot prijavitelj pa tudi kot občasni ocenjevalec. TECOS je med uspešnejšimi slovenskimi gospodarskimi prijavitelji. Hkrati pa je tudi vodja Združenja prijaviteljev projektov na okvirne programe Evropske skupnosti. To je podjetniška, raziskovalna in uradniška baza, kjer naj bi se izmenjevale izkušnje mednarodnega tehnološkega sodelovanja, ki naj bi pomagale k večjim uspehom na razpisih. Od kdaj že sodelujete v okvirnih programih in zakaj ste se zanje odločili? TECOS je začel z evropskimi projekti že zelo zgodaj, leta 1994, ko smo se prek projektov EUREKA, INCO-COPERNICUS, Phare, 4. in 5. okvirni program, učili pravil delovanja evropskih projektov. Ti projekti so odlična popotnica za navezave akademskih in gospodarskih stikov. S kakovostnim delom pri projektih, izpolnjevanjem obveznosti in pristnim odnosom, ostanejo vsi stiki tudi po zaključku projekta aktivni in omogočajo nadaljnje gospodarsko sodelovanje z nekdanjimi projektnimi partnerji. Naslednji razlog za naše sodelovanje v projektih je v dejstvu, da imamo tako dostop do najboljše raziskovalne opreme v Evropski uniji. Kakšne so vaše izkušnje s 6. okvirnim programom? S 6. okvirnim programom imamo tako pozitivne kot tudi negativne izkušnje. Med negativnimi naj omenim razmeroma zamudno in kompleksno prijavo projekta, predvsem pa izjemno majhno možnost uspeha prijave. V določenih ekstremnih primerih je tako imenovani »success rate« (možnost uspeha) tudi pod 8 %. Druga slabost pa je tudi razmeroma zahtevno spremljanje projekta in poročanje po merilih Evropske komisije. Med pozitivnimi izkušnjami bi naštel: - dostop do najboljše raziskovalne infrastrukture v Evropi, - možnost izvajanja lastnih razvojnih programov z evropsko razsežnostjo, - za zahtevne razvojne projekt je na voljo več milijonov evrov sofinanciranja, - spodbudno sofinanciranje dejavnosti (od 30 do 100 %), - dobro financiranje dogovorjene subvencije vnaprej (do 85 %) za določeno časovno obdobje, - vključenost v raziskovalne tokove ... Kaj bi svetovali podjetnikom, ki še razmišljajo o sodelovanju v programu? Ključno je, da se držijo določenih pravil. To pa so: - v projekte se podajajte izključno z znanimi partnerji; - pri prijavi projektov se posvetujte s strokovnjaki na področju prijav projektov o pasteh posameznih razpisov; - pazite na lastno znanje, ki ga vnašate v projekt; - zaščitite lastne interese v predvidenih rezultatih projekta; - če niste vešči pisanja projektov, to delo prepustite strokovnjakom, saj ima tako projekt več možnosti za uspeh - predvsem je dobro sodelovati v procesih, ki so pripravljeni zato, da bi lahko skupaj izpolnili cilje lizbonske strategije. Vi ste tudi vodja projekta, ki teče v TECOS-u in se imenuje Združenje prijaviteljev projektov na okvirne programe Evropske skupnosti. Od kod ideja za ustanovitev Združenja in kakšen je odziv podjetnikov? Idejo sem dobil iz lastnih izkušenj in težav, s katerimi sem se srečeval ob prijavi projektov 6. okvirnega programa. Težko je bilo dobiti operativne odgovore na finančna, pravna in druga vprašanja. Zato sem začutil potrebo po povezovanju prijaviteljev, da bi si medsebojno pomagali in izmenjevali izkušnje. Formalno je bilo združenje ustanovljeno 10. novembra letos. Odziv pa je bil proti pričakovanju izjemno velik. Na ustanovitvi je bilo prisotnih več kot 100 udeležencev z vse Slovenije. Tu moram pohvaliti pomoč ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Trenutno ima združenje več kot 30 aktivnih članov, število pa se bo kmalu povečalo še za 10 do 15 novih članov. Združenje je namenjeno predvsem malim in srednjim podjetjem, saj ta dejansko potrebujejo največ pomoči. Poslanstvo združenja je predvsem operativna pomoč pri pisanju projektov, pripravi poročil, izdelavi tako imenovanih »audit certifikatov«, svetovanje pri pravnih vprašanjih ... Članstvo je brezplačno in odprto za vse, ki želijo dejansko sodelovati. Po mojih informacijah podobnega združenja v Evropi ni, je pa bila ideja sprejeta z velikim zanimanjem med našimi tujimi partnerji, ki so nas že prosili za podrobnejše informacije. Vi ste tudi občasno ocenjevalec v okviru 6.okvirnega programa v Bruslju. Kakšne so vaše izkušnje? To je zelo pozitivna izkušnja, saj iz prve roke spoznaš postopek ocenjevanja, pomen posameznih prijavnih točk in podobno. Predvsem pa dobiš ideje in vzorce, ki jih uporabljajo drugi prijavitelji. Vse to ti koristi pri prijavi projektov. Možnost za uspeh je tako nekoliko večja, kot bi bila sicer. Zato priporočam vsem, da se prijavijo za ocenjevalce, saj je postopek zelo enostaven in veliko prinese. Postati ocenjevalec je zelo enostavno. Prijaviš se na spletnih straneh CORDISS-a, izpolniš nekaj obrazcev in že postaneš kandidat za ocenjevalca projektov. Odvisno od področja dela in referenc te nato komisija povabi na ocenjevanje projektov, ki sodijo v tvoje področje. Koristne povezave · 6. okvirni program EU v Sloveniji (novice, razpisi): www.rtd.si · 6. okvirni program v Evropski uniji: www.cordis.lu · Združenje prijaviteljev projektov na okvirne programe Evropske skupnosti: www.tecos.si/okvirni_programi/index.htm · Iskanje raziskovalnega partnerja v Sloveniji: baza SICRIS http://sicris.izum.si · Aktualni razpisi: http://fp6.cordis.lu/fp6/calls.cfm 6.okvirni program EU – seznam svetovalcev v Sloveniji
|
|
