Povračila stroškov zdaj v določenih zneskih

Zaradi uveljavitve Novega zakona o dohodnini in novega Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je vlada sprejela novo uredbo, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Nova uredba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 142/04 z dne 30. 12. 2004 in je začela veljati s 1. 1. 2005.  

V novi uredbi so vsi zneski povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, določeni v absolutnem znesku, to je v tolarjih. Uredba ne določa več samodejnega usklajevanja teh zneskov, temveč se ti zneski lahko spremenijo le, če vlada sprejme spremembe in dopolnitve te uredbe. Zneski tudi niso več odvisni od, na primer, povprečne izplačane plače v Slovenije ali od cene bencina.   

Najpomembnejše določbe nove uredbe  

Uredba določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo: 
-          povračilo stroškov za prehrano do višine 1200 SIT za vsak dan, ko delavec dela najmanj 4 ure;
-          stroški za prevoz na delo in z dela, največ v višini stroškov javnega prevoza, če je mesto opravljanja dela najmanj 1 kilometer oddaljeno od delavčevega običajnega prebivališča; če javnega prevoza ni, kilometrina v višini največ 31 SIT za polni prevoženi kilometer;
-          dnevnica za službeno potovanje, če službeno potovanje traja od 12 do 24 ur, največ do višine 3600 SIT, če službeno potovanje traja od 8 do 12 ur največ do višine 1800 SIT, in če službeno potovanje traja nad 6 do 8 ur, največ v višini 1260 SIT;
-          povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju v višini dejanskih stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa je službeno potovanje opravljeno s prevoznim sredstvom delavca, pa kilometrina največ v višini 62 SIT za prevoženi kilometer;
-          povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju do višine dejanskih stroškov prenočevanja; če stroški za prenočevanje vsebujejo tudi plačilo zajtrka, se dnevnica ustrezno zniža;
-          terenski dodatek največ do višine 750 SIT na dan;
-          nadomestilo za ločeno življenje do višine 80.000 SIT za vsak začeti mesec ločenega prebivanja v kraju, ki je najmanj 100 km oddaljen od kraja običajnega prebivanja delavčeve družine,
-          jubilejne nagrada za 10 let delovne dobe največ v višini 110.000 SIT, za 20 let delovne dobe največ v višini 165.000 SIT in za 30 let delovne dobe največ v višini 220.000 0 SIT,
-          odpravnina ob upokojitvi največ do višine 825.000 SIT,
-          solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana do višine 825.000 SIT, v drugih primerih do višine 300.000 SIT,
-          plačila vajencem za 1. letnik do višine 20.000 SIT, za 2. letnik do višine 30.000 SIT in za 3. ter 4. letnik do višine 40.000 SIT na mesec,
-          plačila za obvezno praktično delo dijakom in študentom do višine 41.000 SIT za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca,
-          regres za letni dopust do višine 200.000 SIT.  To je prikaz le najpomembnejših določb, pomembne pa so tudi številne podrobnosti, ki jih uredba prinaša v zvezi s posameznimi povračili stroškov in osebnimi prejemki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.   

Kaj pa kolektivne pogodbe? 

Nova uredba je bila sprejeta zaradi izvajanja novih davčnih zakonov, torej v davčne namene. Nova uredba določa zneske povračil stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Nova uredba ne določa zneskov povračil in osebnih prejemkov, do katerih imajo delavci pravico v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami.  Nova uredba torej ne posega v določbe veljavnih kolektivnih pogodb (splošne za gospodarske dejavnosti, za posamezne dejavnosti in za posameznega delodajalca), ki določajo povračila materialnih stroškov v zvezi z delom in nekatere osebne prejemke. Te določbe kolektivnih pogodb veljajo, spremenijo pa se lahko le z aneksi h kolektivnim pogodbam, to je z voljo strank kolektivne pogodbe. V primerih, ko se posamezna kolektivna pogodba pri določanju povračil stroškov in osebnih prejemkov sklicuje na uredbo, ki je prenehala veljati, se te njene določbe uporabljajo še naprej. Zneskov iz nove uredbe ni mogoče samodejno prevzeti, ker to ne izraža volje strank kolektivne pogodbe. Po drugi strani pa je večina zneskov povračil stroškov in drugih osebnih prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, največkrat bistveno višja, kot je to določeno v prejšnji uredbi in (posredno) tudi v kolektivnih pogodbah.  

Če pa kolektivna pogodba določa pravico delavca do povračila stroškov ali drugega osebnega prejemka v višjem znesku, kot po uredbi znaša znesek povračila ali drugega prejemka delavca, ki se ne všteva v davčno osnovo, se od razlike, ki presega znesek iz uredbe, obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost in davki, ki jih plača iz plače delavec in na plačo delodajalec. 

Ker je vlada novo uredbo sprejela brez posvetovanja z delodajalskimi organizacijami in sindikati, kar bi po sklenjenem socialnem sporazumu za obdobje 2003 do 2005 morala storiti, utegne po tem usklajevanju priti do sprememb te uredbe. Prav tako pa je utemeljeno pričakovanje, da bodo stranke kolektivnih pogodb z ustreznimi aneksi h kolektivnim pogodbam drugače kot doslej določile zneske povračil stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov.