Potujoča ribarnica

Družinsko podjetje Hapy Day Jožeta in Vilme Dragman iz vasi Ivanji Grad pri Komnu na Krasu uspešno prodaja ribe že trinajsto leto, devet let pa jih tudi predeluje. Zdaj se lahko pohvalijo, da so največji pridelovalec bakalaja (polenovke na belo) v Sloveniji. 

Pred 13 leti je Jože Dragman, sicer mizar po rodu z Dolenjske, začel samostojno podjetniško pot s terensko prodajo rib. Imel je en kombi, v lastni režiji predelan v potujočo ribarnico. Zdaj je v podjetju 13 zaposlenih, od tega pet domačih. Letos pripravlja že šesti kombi za prodajo na terenu, toda preureditev kombija zaupajo strokovnjakom za to področje. Zdaj so tudi zahteve glede varnosti na cesti večje, pravi Jože.

Od kod zamisel za potujočo ribarnico?

Od nekdaj sem si želel začeti nekaj na svoje. Najprej sem razmišljal o mizarski delavnici (glede na to, da sem delal kot mizar), a ker ni bilo dovolj denarja za delavnico, sem se - ko sem videl potujoče ribarnice od Delmarja - domislil, da bi mogoče poskusil s tem.   Dve leti sem najprej vozil sam, potem pa sem se počasi začel širiti. Kmalu se mi je pridružila tudi žena Vilma. Na začetku smo odprli tudi ribarnico v Brestovici na Krasu, a ni tako dobro poslovala kot kombi, zato smo jo zaprli in raje nadaljevali s kombiji. 

Kako pa je s preureditvijo kombijev?

Glede na to, da človek na začetku pazi na vsak tolar, sem prve kombije predelal sam. Cene preureditve kombija se zdaj gibljejo od šest do sedem milijonov tolarjev, saj morajo biti kombiji varni za na cesto, hkrati pa morajo tudi izpolnjevati vsaj minimalne higienske zahteve za delo z živili. Dejstvo je, da morajo za uspešno poslovanje stvari delovati, kot je treba, zato je vredno plačati tudi več. Pomembno je, da je kakovostno narejeno.  

Kje vse prodajate?

S prodajo rib smo navzoči na Koprskem, Notranjskem, v Bovcu, Žireh, Škofji Loki, v Medvodah, Postojni, Cerknici, Bistrici … Zaenkrat razvažamo ribe po 25 občinah. Cene za dovoljenja se gibljejo različno, od 5.000 do več kot 100.000 tolarjev. V domači občini Komen so morali prvo leto plačati 160.000 za prodajo, drugo leto nam je uspelo znižati ceno za 50 odstotkov. Le občina Šempeter - Vrtojba nam je dala minimalno takso, in to za nedoločen čas. Nekatere občine zahtevajo celo ure in natančne lokacije. Nekateri določijo ceno na podlagi velikosti kombija, vendar to ni pravilo.  

V čem vidite prednost potujoče ribarnice? 

Predvsem v tem, da se lahko brez hudih posledic kratko in malo prestavimo in gremo drugam, če nam kje lokacija ne ustreza oziroma so posli bolj slabi. To je velika prednost potujoče trgovine, zlasti na periferiji. Klasično trgovino bi bolj težko prestavili. 

Kakšno pa je povpraševanje po ribah? 

Povpraševanje je vse večje. Smo eni redkih, ki imamo predelavo in lahko ponudimo očiščeno ribo, vendar ne čistimo na kraju samem. Zdaj prodamo 30 odstotkov očiščene in 70 odstotkov neočiščene ribe, trend pa se nagiba k očiščeni ribi. Na teden prodamo dve toni svežih rib, kar je približno 30 zabojev na dan. Naše stranke lahko v naših potujočih ribarnicah vsak dan izbirajo med najmanj 20 vrstami svežih rib.