Postopek pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

V podjetju imate na nekem delovnem mestu zaposlenega delavca, ki zaradi nizkih sposobnosti ne zmore opravljati del, ki jih to delovno mesto zahteva. Ali lahko v tem primeru delavcu odpoveste pogodbo o zaposlitvi zaradi nesposobnosti?  

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je možna iz dveh razlogov:

1. subjektivni razlog - zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno;

2. objektivni razlog - zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oz. ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.  

 

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) tako določa samo razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, medtem ko samega postopka odpovedi oz. spremljanja delavca pred odpovedjo pogodbe ne določa. Zaradi tega se pojavlja predvsem vprašanje, kakšen je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 

V praksi bodo najverjetneje nastopile težave glede tega, kako pred sodiščem opravičiti, da je bil postopek pri delodajalcu korektno in objektivno izveden. Te težave nastanejo predvsem zaradi tega, ker:
- ZDR o postopku ugotavljanja nesposobnosti delavca ne govori,
- na podlagi razlage komisije se 12. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ki je določal postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov, ne uporablja več.  

V zvezi s tem menimo, in tudi praksa se nagiba k temu stališču, da bi bilo potrebno pred samim zagovorom določeno časovno obdobje spremljati delo delavca in ga o tem, da se bo njegovo delo spremljalo, tudi obvestiti. Zaradi poznejšega dokaznega postopka je smiselno, da se delavca o tem, da se ga bo spremljalo, pisno obvesti, hkrati pa je potrebno tudi vse naloge, način spremljanja dela delavca ter oceno njegovega dela  pisno in objektivno evidentirati.      

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delodajalec delavcu pred odpovedjo omogočiti zagovor, razen:
- če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo za delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči,
- če delavec to izrecno odkloni ali
- če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor.  

Delavcu je potrebno pred zagovorom osebno vročiti (praviloma v prostorih delodajalca oz. na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihaja na delo) pisno obvestilo, ki mora vsebovati:
- vsa relevantna dejstva za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
- navedbo okoliščin, ki opravičujejo odpoved pogodbe ter
- čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor.   

Delodajalec mora pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti preveriti:
- ali je mogoče zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji, in sicer na drugih delih,
- ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oz. 
- ali ga je mogoče prekvalificirati za drugo delo.  

Če katera od teh možnost obstaja, je delodajalec dolžan delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Prav tako mora biti delavcu ponujena ustrezna zaposlitev, to je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ter za nedoločen čas s polnim delovnim časom.  

V zvezi s tem pa je potrebno izrecno opozoriti na možnost, da delodajalec lahko delavcu, ob njegovem (pisnem) soglasju, ponudi neustrezno zaposlitev, delavec pa ima v tem primeru pravico do sorazmernega dela odpravnine. 

Delavec se mora o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izjasniti v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Če delavec ne sprejme ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, še vedno pa lahko pred pristojnim sodiščem izpodbija utemeljenost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Posledica ne-sprejema ponudbe pa je prenehanje pogodbe o zaposlitvi.       

Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pisno obvestiti tudi sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Sindikat lahko svoje mnenje poda v roku 8 dni, v nasprotnem primeru pa se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. 

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nesposobnosti mora delodajalec upoštevati minimalni odpovedni rok, ki ga določa ZDR. 

Prav tako kot v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je delodajalec tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, dolžan delavcu izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo delavec prejme v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, višina odpravnine pa je odvisna od delovne dobe pri delodajalcu. 

V času odpovednega roka je delodajalec dolžan delavcu izplačevati plačo v višini kot to določa pogodba o zaposlitvi, hkrati pa ima delavec tudi pravico do plačane odsotnosti v trajanju 2 uri na teden, zaradi iskanja nove zaposlitve. 

PRAVNI VIR:
Zakon o delovnih razmerjih (UL RS 42/2002)