Postal bom prvi krojač sveta!

Čeprav se je razpravljalo o milijonskih trgih in vlaganjih, je mož na čelu velike konferenčne mize počasi zaprl oči in celo malce zadremal. Saj ne, da ga ne bi zanimalo, o čem govorijo, posel je njegov življenjski slog, pravzaprav eno najljubših opravil na svetu. Poleg vzreje konjev in golfa. Predvsem slednjega naravnost obožuje. »Če se le da, se vsak vikend posvetim golfu. Najraje ga igram dobršen del obeh dni. Potem sem v ponedeljek tako utrujen, da se mi zgodi tudi, da me na sestanku malo zmanjka,« se široko nasmehne žilavi 63-letni mož.

 

To si pravzaprav lahko privošči, ne da bi se bal, da bo zaradi dremanja na delovnem mestu izgubil službo. Tadashi Yanai je namreč najbogatejši Japonec, vreden čez 10 milijard dolarjev, lastnik in direktor podjetja Fast Retailing. Je podjetnik, ki je sklenil, da bo po svetu raztegnil največjo verigo oblačilnih trgovin. S svojimi skoraj tisoč trgovinami Uniqlo (unique clothing, unikatna oblačila) se je med pomembnimi oblačilnimi znamkami široke potrošnje v Aziji že prebil na prvo mesto, v svetovnem merilu pa je takoj za trgovinskima velikanoma GAP in H&M. Smelo napoveduje, da bo v nekaj letih prevzel primat svetovnega krojača elegantnih, a poceni oblačil. Očitno je, da mali ponedeljkov dremež na delovnem mestu ne škoduje njegovi karieri.

 

 

Tadashi je takorekoč zrastel z oblačilno trgovino. Ravno leta 1949, ko se je rodil, sta njegova starša odprla trgovino z moškimi oblačili. Stanovali so nad njo, tako je Tadashi večino časa, ko ni bil v šoli, prebil v trgovini in si v podzavest vtiral trgovsko oblačilno dejavnost. »Ko sem pri koncu najstniških let gledal starša, kako sta se zavzeto 'ubijala' z delom, sem si mislil, da si ne želim za preživetje takole delati vse življenje. Podjetništvo mi je bilo tuje, odbijalo me je,« se spominja.

 

Po diplomi iz ekonomije in političnih ved si je vzel čas za potovanje po svetu, ni pa si mogel kaj, da ga ne bi pritegnile trgovine z oblačili, kot sta recimo ameriški GAP ali angleški Marks&Spencer. Pozorno je opazoval njihove modne smernice in tehnike prodaje, zaradi katerih so imeli uspešne trgovske centre prav v vsakem večjem mestu. Bile so tako drugačne od prodajaln v njegovi domovini, kjer je še prevladovala japonska tradicionalnost. Takrat se je očitno zbudil speči trgovski duh v njem, v glavi pa se mu je hkrati porajala zamisel, da bo njihov način prodaje prenesel v domačo Japonsko, ga prilagodil in izpopolnil ter se nato s pridihom japonskosti vrnil v svet.